Višinski vetrovi so odpihnili vse
junijske razpoložljive datume za izstrelitev rakete vega z vesoljskega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani, s katero bi v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. Kdaj se bo odprlo novo ugodno obdobje, da evropska raketa v orbito hkrati ponese kar 53 satelitov, za zdaj še ni znano.
»Razočarani smo, saj nam premaknitev izstrelitve povzroča časovne preglavice z ostalimi projekti,« je komentiral prof. dr.
Iztok Kramberger s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki stoji za študentsko ekipo, ki je s pomočjo podjetja Skylabs oblikovala štirikilogramski nanosatelit Trisat.
Prof. dr.
Tomaž Rodič, direktor centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so zgradili 65-kilogramski mikrosatelit Nemo HD, pa je pojasnil, da so bili v zadnjih dneh v stiski s časom, saj sta bili tako raketa kot sateliti že predolgo v stanju pripravljenosti in bo treba vsaj nekatere že servisirati, kar pa prinaša dodatno delo in dodatne zamude.
Izstrelitev rakete s sateliti 21 ponudnikov iz 13 držav se odmika že dlje časa. Najprej so jo lani septembra prestavili, ker so želeli ugotoviti, zakaj je spodletela julijska izstrelitev rakete enakega tipa, nato so se pripravljali marca letos, a je veliki dogodek tako za Slovenijo kot Evropo odnesla pandemija, vse junijske datume, ki jih je bilo kar nekaj, pa torej neugodno vreme.
Stéphane Israël, predsednik uprave vesoljskega podjetja Arianespace, je v izjavi za javnost povedal, da so glede vremena vedno najbolj tvegani nevihtni oblaki oziroma naelektrenost ozračja in pa višinski vetrovi, ki so nagajali tokrat.
Spomnil je, da bi morali raketo izstreliti marca, ko pa so vse aktivnosti na izstrelišču po odloku francoske vlade prekinili zaradi širjenja koronavirusa. Izstrelitev so prestavili na čas, ko so se v Evropi začeli sproščati ukrepi za zajezitev bolezni covid 19. »Vse ekipe so opravile odlično delo, da bi se izstrelitev zgodila. Naredili smo vse, da bi izstrelili raketo takoj, ko bi to bilo možno, a vreme ni držalo z nami,« je pojasnil in dodal, da je treba biti potrpežljiv. Med tem je v Kourou prispel tudi tovor - Intelsatova satelita in japonski satelit B-Sat, ki ga bodo izstrelili z raketo ariane 5.
Situacija v Francoski Gvajani glede epidemije sicer ni najboljša, saj so države v Južni Ameriki trenutno med najbolj prizadetimi. Po besedah Israëla delajo vse, da so zaposleni na izstrelišču varni.
Kramberger je pojasnil, da se morajo zdaj najprej dogovoriti o nastali situaciji, zato o datumu ne želijo ugibati. »Trenutno vstopamo v šesti mesec baterijskega cikla, pri tem smo do konca meseca še na varni strani. Odvisno od nastale situacije oziroma od dogovorov, ki jih z Arianespace in podjetjem SAB pričnemo v torek, se bomo odločili o nadaljnjih korakih.«
Prevoz satelitov na nosilni strukturi rakete Vega iz hale za integracijo satelitov v prostore za pritrditev aerodinamičnega pokrova SSMS strukture. Mikrosateliti, med katerimi je Nemo HD, so nameščeni na zgornji palubi. FOTO: Jm Guillon/ESA/Center Odličnosti Vesolje-si
Polnjenje baterij
Iz podjetja Arianespace, ki upravlja z raketami vega, ariane 5, sojuzom, v pripravi pa imajo še raketi vega C in ariane 6, so sporočili, da so sateliti v konfiguraciji povsem varni. Izstrelitev bi bila krstna za sistem SSMS (Small Satellite Mission Service), ki ga je evropska vesoljska agencija zgradila z različnimi partnerji in s sofinanciranjem evropske komisije, omogoča pa tako odprave izključno majhnih satelitov kot kombinirano vožnjo večjega plovila in več manjših, ki jih nato na predvidenih višinah okoli 500 kilometrov nad Zemljo postopoma izpustijo.
Pri Esi in Arianespace si vsekakor ne želijo, da bi bil krstni polet SSMS neuspešen, saj so od tega odvisni vsi nadaljni posli. Trg le nekaj kilogramov težkih satelitov raste, proizvajalci pa si želijo zanesljivo in cenovno ugodno rešitev, kar »deljenje vožnje« vsekakor je.
Zaradi daljšega obdobja, v katerem je bila raketa v stanju pripravljenosti, morajo znova napolniti njene baterije, hkrati pa zdaj preverjajo, ali je kakšen servis potreben tudi za »potnike«. Rodič je pred dnevi pojasnil, da polnjenje baterij na raketi pomeni delno razstavljanje posameznih stopenj in nekaj dni dela za ponovno vzpostavljanje pripravljenosti na polet. »Situacija s sateliti je še bolj neugodna. Čeprav je Nemo HD pripravljen, da bi v stanju pripravljenosti lahko zdržal tudi do tri mesece in več, so med 53 sateliti na krovu rakete tudi nekateri zelo občutljivi sateliti, ki jih je po treh tednih čakanja na izstrelitveni ploščadi potrebno prepeljati nazaj v hale za pripravo satelitov.«
To pa pomeni, da bi se lahko vrnili na točko, kjer so bili konec maja: »Tovor je treba sneti z vrha rakete, prepeljati nazaj v hale za pripravo satelitov ter tam odpreti aerodinamični pokrov kapsule, nato pa ponovno namestiti zaščite za vzdrževalna dela na satelitih, priključiti zemeljsko podporno opremo in začeti ponovno preverjanje podsistemov in polnjenje baterij.«
Rodič je še dodal, da je to vsekakor svojevrsten test za nov kompleksen sistem SSMS, ki se ga pa vsekakor niso želeli, ampak so po vseh težavah in križih zaradi epidemije in vremenom ter tudi naraščajočih stroškov upali na uspešno izstrelitev. A vesolje je zahtevno področje.
Nemo HD FOTO: Center Odličnosti Vesolje-si
Mikrosatelit Nemo HD, ki tehta 65 kilogramov, bo v orbiti pet let. Je prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z veliko natančnostjo, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine in snemanje videa visoke ločljivosti v realnem času. Z njim lahko opazujemo stanje vegetacije, voda in urbanih naselij za aplikacije od kmetijstva, gozdarstva in urbanizma do ekologije in energetike. Namen satelita je tehnološka demonstracija.
Trisat FOTO: Tadej Regent/Delo
Okoli Zemlje bo štirikilogramski nanosatelit Trisat krožil predvidoma šest let. V prvi vrsti je namenjen testiranju nove vesoljske elektronike. Na krovu satelita je tudi miniaturna hiperspektralna oziroma multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem (SWIR) območju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega površja. S temi posnetki lahko natančneje spremljajo onesnaženost voda, vlažnost vegetacije, določajo žarišča požarov in zaznavajo vulkanski prah v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.
Komentarji