Galerija
Nobelova nagrada tokrat za terapijo, ki spreminja zdravljenje raka
Allison in Hondžo sta se v svojih raziskavah posvečala različnim mehanizmom, ki delujejo kot zaviralci imunskega sistema, in preučevala, kako jih sprostiti, da napadejo rakave celice.
Američan James P. Allison in Japonec Tasuku Hondžo sta postavila nov steber pri zdravljenju raka. FOTO: Sam Yeh/AFP
1. 10. 2018 | 11:10
1. 10. 2018 | 18:44
8:31
A+A-
Prvi teden v oktobru je tudi teden, ko objavijo nove dobitnike Nobelovih nagrad. Danes so razglasili prejemnika nagrade za medicino.
Prejela sta jo ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Hondžo za razvitje posebne imunoterapije za zdravljenje raka. »Rak ubije milijone ljudi vsako leto in bolezen je še vedno eden največjih izzivov v zdravstvu. S stimuliranjem sposobnosti našega imunskega sistema, da napade celice tumorja, sta letošnja dobitnika postavila povsem nove principe zdravljenje raka,« so poudarili pri komiteju.
Allison in Hondžo sta se v svojih raziskavah posvečala različnim mehanizmom, ki delujejo kot zaviralci imunskega sistema, in preučevala, kako jih sprostiti, da napadejo rakave celice, ki bi jih sicer morali »ubiti« s strupi kemoterapije ali obsevanja, ki sta poleg operativnega posega še vedno glavna stebra zdravljenja te bolezni.
Če zelo poenostavimo, raziskovalci so v obsežnih raziskavah spoznali mehanizem, s katerim rakava celica utiša ali izključi obrambno delovanje imunskega sistema, v katerem ključno vlogo igrajo tako imenovane T-celice ali celice ubijalke, ki so poseben tip belih krvničk. Odkrili so posebne molekule v teh celicah, poimenovali so jih check-point in igrajo vlogo zavornih stikal, ki preprečujejo delovanje imunskega sistema, ta pa pri zdravem človeku ves čas samodejno uničuje najrazličnejše, zanj nevarne mikrobe, prav tako rakaste celice, ki jih sicer težje prepoznava kot tujke. Tumorske celice te točke preslepijo, saj odigrajo vlogo omenjene posebne molekule, zato jih imunski sistem ne prepozna in uniči. Ekipi letošnjih nagrajencev pa sta odkrili, katero molekulo, ki je prisotna na tako imenovanih T-celicah ali celicah ubijalkah imunskega sistema, aktivirati, da se sproži pravilno delovanje imunskega sistema.
»Allison in Hondžo sta pokazala, kako različne strategije zaviralcev delujejo na imunski sistem in kako jih uporabiti za zdravljenje raka,« so na institutu Karolinska dejali v obrazložitvi.
Alison se je osredotočal na protein T-celic CTLA-4, Hondžo pa na protein PD-1, podoben prej omenjenemu.
»Več kot sto let so znanstveniki poskušali vključiti imunski sistem v borbo proti raku. Terapije molekul check-point so revolucionarne pri zdravljenju raka in so temeljno spremenile pogled na to, kako lahko obvladujemo to bolezen,« so poudarili pri komiteju.
Takole se je nagrade razveselil Hondžo:
Nobelovo nagrado bosta prejela na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Razdelila si bosta devet milijonov švedskih kron (944.000 evrov).
Lani so to nagrado osvojili trije ameriški znanstveniki: Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young, za odkritje molekularnih mehanizmov kontrole cirkadianih ritmov. Njihovo odkritje je pomembno za razumevanje bioloških ritmov živih bitij, ki so sinhronizirana z dnevnim ciklom.
Od leta 1901 do 2017 so podelili 108 Nobelovih nagrad za medicino. Podelili je niso v letih 1915, 1916, 1917, 1918, 1921, 1925, 1940, 1941 in 1942. Nagrado je prejelo 214 ljudi, od tega je bilo le 12 žensk. Med njimi tudi Brabara McClintock, ki je edina ženska, ki nagrade ni delila s kolegi.
Najmlajši nagrajenec je štel 32 let, to je bil Frederick G. Banting, ki je leta 1923 nagrado prejel za odkritje inzulina. Najstarejši prejemnik pa je bil 87-letni Peyton Rous, in sicer leta 1966 za odkritje virusov, ki povzročajo tumorje. Povprečna starost nagrajencev je 58 let, so še zapisali na spletni strani švedskega komiteja.
Tudi medicina je družinski posel. Tako so nagrade za to področje prejeli zakonci Gerty Cori in Carl Cori leta 1947 ter May-Britt Moser in Edvard I. Moser leta 2014.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Svoje bogastvo je dal v sklad, ker so ga močno bolele kritike, da je zaslužil s prodajo orožja, ki kosi smrt po vsem svetu. Nobelovih nagrad ne podeljujejo posthumno, dane so za delo do trenutka nagrade, zato nagrad ne odvzemajo.
Prejela sta jo ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Hondžo za razvitje posebne imunoterapije za zdravljenje raka. »Rak ubije milijone ljudi vsako leto in bolezen je še vedno eden največjih izzivov v zdravstvu. S stimuliranjem sposobnosti našega imunskega sistema, da napade celice tumorja, sta letošnja dobitnika postavila povsem nove principe zdravljenje raka,« so poudarili pri komiteju.
Allison in Hondžo sta se v svojih raziskavah posvečala različnim mehanizmom, ki delujejo kot zaviralci imunskega sistema, in preučevala, kako jih sprostiti, da napadejo rakave celice, ki bi jih sicer morali »ubiti« s strupi kemoterapije ali obsevanja, ki sta poleg operativnega posega še vedno glavna stebra zdravljenja te bolezni.
Če zelo poenostavimo, raziskovalci so v obsežnih raziskavah spoznali mehanizem, s katerim rakava celica utiša ali izključi obrambno delovanje imunskega sistema, v katerem ključno vlogo igrajo tako imenovane T-celice ali celice ubijalke, ki so poseben tip belih krvničk. Odkrili so posebne molekule v teh celicah, poimenovali so jih check-point in igrajo vlogo zavornih stikal, ki preprečujejo delovanje imunskega sistema, ta pa pri zdravem človeku ves čas samodejno uničuje najrazličnejše, zanj nevarne mikrobe, prav tako rakaste celice, ki jih sicer težje prepoznava kot tujke. Tumorske celice te točke preslepijo, saj odigrajo vlogo omenjene posebne molekule, zato jih imunski sistem ne prepozna in uniči. Ekipi letošnjih nagrajencev pa sta odkrili, katero molekulo, ki je prisotna na tako imenovanih T-celicah ali celicah ubijalkah imunskega sistema, aktivirati, da se sproži pravilno delovanje imunskega sistema.
»Allison in Hondžo sta pokazala, kako različne strategije zaviralcev delujejo na imunski sistem in kako jih uporabiti za zdravljenje raka,« so na institutu Karolinska dejali v obrazložitvi.
Alison se je osredotočal na protein T-celic CTLA-4, Hondžo pa na protein PD-1, podoben prej omenjenemu.
»Več kot sto let so znanstveniki poskušali vključiti imunski sistem v borbo proti raku. Terapije molekul check-point so revolucionarne pri zdravljenju raka in so temeljno spremenile pogled na to, kako lahko obvladujemo to bolezen,« so poudarili pri komiteju.
Takole se je nagrade razveselil Hondžo:
Nobelovo nagrado bosta prejela na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Razdelila si bosta devet milijonov švedskih kron (944.000 evrov).
Lani so to nagrado osvojili trije ameriški znanstveniki: Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young, za odkritje molekularnih mehanizmov kontrole cirkadianih ritmov. Njihovo odkritje je pomembno za razumevanje bioloških ritmov živih bitij, ki so sinhronizirana z dnevnim ciklom.
Z onkologinjo doc. dr. Mirjano Rajer, dr. med. z Univerzitetne klinike Golnik o tem, zakaj Nobelova nagrajenca premikata meje na področju onkologije in kako.
Zakaj je nov pristop k zdravljenju raka, ki sta ga raziskovala in odkrila letošnja nobelovca, drugačen oziroma boljši v primerjavi s tradicionalnimi?
Nov pristop, imenovan imunoterapija, premika meje na področju zdravljenja raka. Ideja, da bi z zdravili vplivali na imunski sistem, ni nova, a je bila ta terapija do danes za bolnike preveč agresivna. Nova odkritja, h katerim sta prispevala Nobelova nagrajenca, nam in bolnikom omogočata premikanje mej na področju onkologije. Imunoterapija se od klasičnih načinov zdravljenja (kemoterapija, tarčna zdravila, obsevanje in kirurgija) razlikuje v tem, da s klasičnimi pristopi uničujemo neposredno rakave celice, medtem ko z imunoterapijo pomagamo našemu imunskemu sistemu, da se učinkoviteje bori proti raku.
V čem je največja izboljšava – je manj invazivna?
Težko bi primerjali 'invazivnost'. Preprosto drugačna je. Učinkovita je pri bolnikih, pri katerih že več kot dvajset let ni bilo novosti pri zdravljenju, na primer pri bolnikih kadilcih s pljučnim rakom. Za določene bolnike je prava mala revolucija v zdravljenju. Žal še nismo dosegli, da bi bila učinkovita pri vseh bolnikih z rakom, pri bolnikih, pri katerih učinkuje, pa lahko dosežemo dolgotrajno ozdravitev bolezni. Za zdaj se je kot najobetavnejša pokazala pri bolnikih z melanomom in pljučnim rakom, v prihodnje pa pričakujemo, da bo z imunoterapijo zdravljenih čedalje več bolnikov tudi z drugimi oblikami raka.
Kako daleč smo z imunoterapijo pri zdravljenju raka pri nas?
Pri nas sledimo svetovnim smernicam. Na srečo imamo na voljo zdravljenje z imunoterapijo pri bolnikih, ki jo potrebujejo, in upamo, da bo tudi v prihodnje tako.
Kako kot strokovnjakinja na področju imunoonkologije gledate na to, da sta omenjena raziskovalca prejela Nobelovo nagrado?
'Končno,' je bila prva moja misel, ko sem izvedela, kdo bo letos prejel Nobelovo nagrado za medicino in za kakšno odkritje. Imunoterapija premika meje na področju zdravljenja raka in širše gledano na področju celotne medicine. Vprašanje je bilo samo, kdaj, in ne, ali bosta prejemnika nagrado dejansko dobila.
Zakaj je nov pristop k zdravljenju raka, ki sta ga raziskovala in odkrila letošnja nobelovca, drugačen oziroma boljši v primerjavi s tradicionalnimi?
Nov pristop, imenovan imunoterapija, premika meje na področju zdravljenja raka. Ideja, da bi z zdravili vplivali na imunski sistem, ni nova, a je bila ta terapija do danes za bolnike preveč agresivna. Nova odkritja, h katerim sta prispevala Nobelova nagrajenca, nam in bolnikom omogočata premikanje mej na področju onkologije. Imunoterapija se od klasičnih načinov zdravljenja (kemoterapija, tarčna zdravila, obsevanje in kirurgija) razlikuje v tem, da s klasičnimi pristopi uničujemo neposredno rakave celice, medtem ko z imunoterapijo pomagamo našemu imunskemu sistemu, da se učinkoviteje bori proti raku.
V čem je največja izboljšava – je manj invazivna?
Težko bi primerjali 'invazivnost'. Preprosto drugačna je. Učinkovita je pri bolnikih, pri katerih že več kot dvajset let ni bilo novosti pri zdravljenju, na primer pri bolnikih kadilcih s pljučnim rakom. Za določene bolnike je prava mala revolucija v zdravljenju. Žal še nismo dosegli, da bi bila učinkovita pri vseh bolnikih z rakom, pri bolnikih, pri katerih učinkuje, pa lahko dosežemo dolgotrajno ozdravitev bolezni. Za zdaj se je kot najobetavnejša pokazala pri bolnikih z melanomom in pljučnim rakom, v prihodnje pa pričakujemo, da bo z imunoterapijo zdravljenih čedalje več bolnikov tudi z drugimi oblikami raka.
Kako daleč smo z imunoterapijo pri zdravljenju raka pri nas?
Pri nas sledimo svetovnim smernicam. Na srečo imamo na voljo zdravljenje z imunoterapijo pri bolnikih, ki jo potrebujejo, in upamo, da bo tudi v prihodnje tako.
Kako kot strokovnjakinja na področju imunoonkologije gledate na to, da sta omenjena raziskovalca prejela Nobelovo nagrado?
'Končno,' je bila prva moja misel, ko sem izvedela, kdo bo letos prejel Nobelovo nagrado za medicino in za kakšno odkritje. Imunoterapija premika meje na področju zdravljenja raka in širše gledano na področju celotne medicine. Vprašanje je bilo samo, kdaj, in ne, ali bosta prejemnika nagrado dejansko dobila.
Nekaj zanimivosti o nagradah za medicino
Od leta 1901 do 2017 so podelili 108 Nobelovih nagrad za medicino. Podelili je niso v letih 1915, 1916, 1917, 1918, 1921, 1925, 1940, 1941 in 1942. Nagrado je prejelo 214 ljudi, od tega je bilo le 12 žensk. Med njimi tudi Brabara McClintock, ki je edina ženska, ki nagrade ni delila s kolegi.
Najmlajši nagrajenec je štel 32 let, to je bil Frederick G. Banting, ki je leta 1923 nagrado prejel za odkritje inzulina. Najstarejši prejemnik pa je bil 87-letni Peyton Rous, in sicer leta 1966 za odkritje virusov, ki povzročajo tumorje. Povprečna starost nagrajencev je 58 let, so še zapisali na spletni strani švedskega komiteja.
Tudi medicina je družinski posel. Tako so nagrade za to področje prejeli zakonci Gerty Cori in Carl Cori leta 1947 ter May-Britt Moser in Edvard I. Moser leta 2014.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Svoje bogastvo je dal v sklad, ker so ga močno bolele kritike, da je zaslužil s prodajo orožja, ki kosi smrt po vsem svetu. Nobelovih nagrad ne podeljujejo posthumno, dane so za delo do trenutka nagrade, zato nagrad ne odvzemajo.
Jutri bodo podelili nagrado za fiziko, v sredo za kemijo. V petek bodo razglasili prejemnika nagrade za mir, dobitnik nagrade za dosežke na področju ekonomije pa bo znan prihodnji ponedeljek. Nagrade za književnost, ki jo običajno razglasijo v četrtek, letos ne bodo podelili zaradi spolnega škandala.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji