Tragediji na Storžiču in Kaninu sta znova opozorili na nevarnost snežnih plazov. Lavinski kataster v Sloveniji se počasi dopolnjuje.
Galerija
Snežni plazovi so povezani tudi s podnebnimi spremembami. Vremenski pojavi so v zadnjih letih in desetletjih namreč bolj intenzivni. FOTO: Miha Pavšek
V nadaljevanju preberite:
Snežni plazovi v primerjavi z drugimi naravnimi nesrečami ogrožajo manjši del slovenskega ozemlja (sredogorje in visokogorje), a zahtevajo največ smrtnih žrtev, v zadnjih letih predvsem med obiskovalci gora. Proženje »belih zmajev« je odvisno zlasti od vremenskih razmer in količine snega, ki se nabere na določenem območju. Črne točke pri nas so Vogel, Triglavsko pogorje, Zelenica, Storžič, osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp nad Kamniško Bistrico, tudi Raduha. Čeprav strokovnjaki poznajo vzroke zanje ter redno opozarjajo javnost na nevarnost proženja, so plazovi še vedno nepredvidljivi.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji