»To je način življenja. Alpinisti tako živimo.«

Se nam samo zdi, ali so letošnjo zimo snežni plazovi še posebno pogosti in nevarni? Po sobotni nesreči, ko so v dveh plazovih v severni steni Storžiča umrli trije alpinisti izmed šestih, v reševalni akciji pa sta se ob drugem plazu poškodovala tudi dva reševalca, eden huje, je vprašanje toliko bolj primerno. Zlasti še, ker je bil nekaj ur pozneje plaz usoden za slovenskega turnega smučarja na italijanski strani Kanina.

Kot so včeraj sporočili iz Gorske reševalne službe Tržič, je bila prva naveza alpinistov žrtev razmer, ki jih je krojil veter in so se nenadoma poslabšale. Druga alpinista pa sta kljub prvi nesreči nadaljevala vzpon in doživela nesrečo, ki je ogrozila tudi delo gorskih reševalcev. Gre za eno večjih in bolj tragičnih nesreč po letu 1977 v tržiščem koncu, ko je plaz na Zelenici pokopal šest ljudi, štiri dijake in dva učitelja, ki so zaključevali nekajdnevno šolo v naravi.

Nevarne klože

Predsednik Društva gorske reševalne službe v Tržiču Janez Primožič je razmere primerjal s hojo po minskem polju. Pred nekaj dnevi je zapadlo kup snega, potem je prišla odjuga, čez njo hladna fronta, sneg je zmrznil, plasti se niso sprijele, največjo težavo pa je na višini okoli dva tisoč metrov povzročil še veter. »To so strašljive zgodbe o tem, kako nenadoma nič ne moreš, z vrha pa vidiš samo lepo pobočje. Sam sem v isti steni doživel nekaj podobnega leta 1997.«



Dolgoletni gorski reševalec Jani Bele meni, da letošnjo zimo ni veliko nesreč zaradi plazov, ker ljudje v glavnem upoštevajo nasvete in svarila pristojnih služb, predvsem kar se tiče gibanja v visokogorju. Med hujšimi je bila le decembrska, ko se je snežni plaz sprožil nad Okrešljem v Turskem žlebu, kjer je bilo takrat več planincev in turnih smučarjev. Je pa res, tako Bele, da so tokratne snežne razmere posebno nevarne. Zaradi velikih količin večkrat zapadlega snega nastajajo plasti, ki se med seboj ne sprimejo in ne preobrazijo. Svoje doda še veter, ki nanaša sneg na zavetrne strani grebenov, in naredijo se nevarne klože zbitega snega, ki pod obremenitvijo človeka zdrsnejo na podlagi, s katero se sneg ni sprijel. To se je verjetno zgodilo na Storžiču ljudem, ki teren in razmere sicer dobro poznajo. Bi lahko rekli, da je šlo za kombinacijo nesrečnih okoliščin? O tem je težko soditi, odgovarja Bele. Verjetno je bila odločitev za vzpon sprejeta na podlagi nizkih temperatur, ki preprečujejo spontano proženje plazov, klože pa včasih nastanejo na krajih, kjer jih najmanj pričakujemo.
 

Še naprej odsvetujejo visokogorje

Tako Planinska zveza Slovenije kot Gorska reševalna služba sta zadnje mesece večkrat opozorili na veliko nevarnost snežnih plazov, pri tem pa poudarjali osnovna pravila obnašanja in tudi to, da je v takih primerih bolje cilj prestaviti na nižje ležeče predele. Pred koncem tedna je opozorilo objavila tudi Agencija za okolje. »Nevarnost je tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici – ZNATNA. Glavni problem: napihan sneg, šibke plasti.« Toda kot je pred tedni za Delo poudaril Miha Pavšek z Geografskega inštituta ZRC SAZU, lahko za laika ocena tri zveni kot nekakšna zlata sredina, a v resnici ni tako preprosto. Pri trojki je mogoče, da sprožimo plaz že pri manjši dodatni obremenitvi. Večina nesreč se namreč zgodi prav med drugo in tretjo stopnjo.

Ni odveč poudariti, da bodo razmere v visokogorju zaradi nizkih temperatur in vetrov še nekaj časa nevarne, zato tudi izkušenim planincem odsvetujejo pohod tja.

Kot pa je včeraj dodal Janez Primožič, ki je v sobotni nesreči izgubil tudi kolega, vrhunskega alpinista in inštruktorja Slavka Rožiča, o nesreči ne moremo soditi, še manj pa kogar koli obsojati. »To je način življenja. Alpinisti tako živimo. Ogromno stvari potegne za sabo. In zraven so seveda tudi družine.«