Pred 49 leti sta prva človeka –
Neil Armstrong in
Buzz Aldrin – stopila na Luno, nato pa sta se tudi srečno vrnila na Zemljo.
Uspeh ameriške vesoljske agencije je odtehtal desetletje znoja, solza, tudi krvi, saj so na poti do naravnega satelita posamezniki tudi umirali. Nasa je zdaj
objavila obsežen arhiv zvočnih posnetkov, ki razkriva zgodbo osmih dni, ko so se Armstrong, Aldrin in
Michael Collins odpravili na nepozabno potovanje.
Tako
dodajajo ozadje posnetku, ki ga je v živo 20. julija 1969 poslušalo na milijone ljudi. »Houston, tu baza Tranquility (mir). Eagle (Orel) je pristal,« je povedal Armstrong, ko so pristali z lunarnim modulom, v katerem je bilo goriva le še za 30 sekund leta. Na tleh se je razleglo huronsko veselje, napetost je izpuhtela in astronavt
Charlie Duke, ki se je vpisal v zgodovino kot deseti človek, ki je stopil na Luno, je odgovoril: »Tu je skupina ljudi, ki je skoraj pomodrela, a zdaj spet dihamo.«
Omenjena trojica je v nebo poletela 16. julija 1969 iz vesoljskega centra na Floridi, na Luni je pristala dvojica 20. julija, od tam sta se astronavta poslovila dan kasneje, v Tihem oceanu pa je v kapsuli srečno pristala 24. julija.
V vsem tem času je nastalo na tisoče posnetkov pogovorov kontrolorjev in drugih članov ekipe, ki je natančno nadzorovala vsako sekundo poleta Apolla 11, vodili pa so jo
Clifford Charlesworth,
Gerry Griffin,
Gene Kranz in
Glynn Lunney. Leta so ostali na trakovih, skritih v varnih sefih, in le v vesoljskem centru Johnson so imeli še delujoč predvajalnik. A v sodelovanju s
strokovnjaki teksaške univerze so posnetke digitalizirali in zdaj je kar 19.000 ur pogovorov na voljo širšemu občinstvu.
Pri Nasi so izpostavili tudi nekaj zabavnih trenutkov, med njimi pogovor Buzza Aldrina s kontrolorjema, ki sta ugotavljala, zakaj ne dela aparatura, ki je spremljala njegovo dihanje. Pogovarjajo se o več razlogih in tako mine več minut, na koncu pa Aldrin reče: »No, če bom nehal dihati, vas bom o tem zagotovo obvestil.« Spet v drugem primeru Aldrin potoži, da večji del Zemlje prekrivajo oceani in nadzorni center vpraša, ali bi lahko kaj storili in morda Zemljo nekoliko obrnili.
Čeprav se 19.000 ur sliši ogromno, je to le 25 odstotkov zvočnih posnetkov, ki so nastali v sklopu celotnega projekta Apollo. Preostali posnetki, ki jih morajo še digitalizirati in pripraviti prepise, obsegajo zgodnje testne polete okoli Zemlje, misijo Apollo 8, ki je decembra 1968 zaokrožila okoli Lune, Apollo 9, ki se je utirila v orbito, pa tudi misijo Apollo 13, pri kateri je eksplodiral rezervoar za kisik in je morala tako ekipa na tleh uporabiti vse svoje znanje, da je tri astronavte žive in zdrave spravila na Zemljo.
Komentarji