Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Nagrade za delo na področju fizike

Blinčeve nagrade podeljujeta Institut Jožef Stefan in ljubljanska fakulteta za matematiko in fiziko, da bi spodbudili raziskovalce s področja fizike.
Nagrade podeljujejo, da bi spodbudili in nagradili raziskovalce na področju fizike. Letos so nagrade podelili drugič zapored. FOTO: Roman Šipić/Delo
Nagrade podeljujejo, da bi spodbudili in nagradili raziskovalce na področju fizike. Letos so nagrade podelili drugič zapored. FOTO: Roman Šipić/Delo
S. S.
6. 11. 2020 | 08:20
6. 11. 2020 | 08:53
4:28
Blinčevo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Danilo Zavrtanik, nagrado za fizike na začetku kariere izr. prof. dr. Jernej Fesel Kamenik, nagrado za vrhunske enkratne dosežke pa prof. dr. Giovanni De Ninno.

Znanstveno delovanje prof. dr. Danila Zavrtanika vsebuje vsaj tri široka področja: vrhunsko raziskovanje na področju eksperimentalne fizike visokih energij, usmerjenost v mednarodno sodelovanje in raziskovanje v globalno konkurenčnem znanstvenem okolju ter pedagoško delo in organizacijo visokošolskega študija. Od leta 1980 prof. Zavrtanik neprekinjeno sodeluje v Evropskem centru za fiziko delcev CERN v Ženevi. Leta 1995 je na povabilo Nobelovega nagrajenca Jamesa W. Cronina začel raziskovalno delo na novem področju, področju astrofizike oziroma natančneje na področju visokoenergijskih kozmičnih delcev. Leta 1992 je bil imenovan za direktorja Instituta Jožef Stefan. Leta 1995 pa je bil pobudnik in promotor ustanovitve Univerze v Novi Gorici. Danes je njen rektor.

image_alt
Slovenska znanost je kot slovenski šport. Dosežki so neverjetni


Danilo Zavrtanik FOTO: Voranc Vogel/Delo
Danilo Zavrtanik FOTO: Voranc Vogel/Delo


Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel izr. prof. dr. Jernej Fesel Kamenik z Instituta Jožef Stefan in ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko za odmevne raziskave na področju fizike osnovnih delcev, predvsem na področju fizike težkih kvarkov in leptonov in na področju interakcije temne snovi z delci standardnega modela, so pojasnili v sporočilu za javnost. »Moje delo se po eni strani osredotoča na interpretacijo obstoječih zanimivih meritev znotraj standardne teorije osnovnih delcev in interakcije tako imenovanega standardnega modela, kadar pa se zdi, da se meritve ne ujemajo s pričakovanji, tudi znotraj možnih nadgradenj te standardne teorije. Po drugi strani snujem tudi predloge in napovedi novih meritev in eksperimentov, ki bi pomagali razlikovati med različnimi možnimi nadgradnjami standardnega modela. In nekaj takšnih interpretacij, predlogov in napovedi v povezavi s tako imenovano uganko kvarkovskih in leptonskih okusov sem pripravil tako uspešno, da na velikem hadronskem trkalniku v Cernu na njihovi podlagi že izvajajo meritve, ki nam bodo morda omogočile preboj v razumevanju fizike okusov.«

Izr. prof. dr. Jernej Fesel Kamenik je eden najbolj propulzivnih mladih teoretikov na področju fizike osnovnih delcev, njegove raziskave imajo izjemen odmev, citiran je več kot 7000-krat, je avtor več vabljenih preglednih člankov in kar 47 vabljenih predavanj. Je tudi član pripravljalne skupine v Cernu za konstrukcijo novega trkalnika, so še pojasnili v obrazložitvi nagrade.

image_alt
Prvič nagradili uspehe fizikov


Za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike pa je nagrado prejel prof. dr. Giovanni De Ninno z Univerze v Novi Gorici za raziskovalno delo na področju koherentnega prenosa vrtilne količine svetlobe na elektron, objavljeno v reviji Nature Photonics. V tem delu je skupina pod njegovim vodstvom pokazala koherentni prenos vrtilne količine s curka fotonov na elektronski val, ki se sprosti iz helijeva atoma. Izjemnost objavljenega dela je v nadzorovani povezavi valovne funkcije fotona z več kot tisočkrat krajšimi valovnimi funkcijami elektronov.

»Ustvarjam svetlobo, ki je eno izmed najbolj učinkovitih orodij za preučevnje materialov na atomskem nivoju. Svetlobni viri, ki sem jih pomagal razviti na Univerzi v Novi Gorici in sinhrotonu v Trstu, generirajo zelo kratke sunke svetlobe, s katerimi lahko vidimo najmanjše delce snovi, se pravi atome in molekule. Zanimivo je, da je s to posebno svetlobo možno ne samo dobiti slike atomov in molekul, ampak jih tudi povzročati in posneti njihovo reakcijo,« je pojasnil.

To odkritje je uporabno v številnih aplikacijah, od novih materialov do kvantnih računalnikov, saj posredno odpira dostop do velike količine informacij, ki jih elektron lahko posreduje o svojem matičnem okolju.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine