Prvič nagradili uspehe fizikov

Ljubljana – Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL) so prvič podelili Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, ki jih podeljujeta Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut Jožef Stefan. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel dr. Matjaž Perc, za enkratne vrhunske dosežke dr. Martin Klanjšek, nagrado za življenjsko delo pa dr. Peter Prelovšek.

Matjaž Perc s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je bil nagrajen za pomemben prispevek k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebno za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter za razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov. Ti prispevki so vzpostavili močne vezi med fiziko in družbo na podlagi spodbujanja medsebojnega sodelovanja, zagotavljanja javnih dobrin in ohranjanja biotske raznovrstnosti, je utemeljil odbor za nagrade.

Martin Klanjšek z Instituta Jožef Stefan je bil za vrhunske dosežke nagrajen za članek v najprestižnejši fizikalni reviji Nature Physics, ki poroča o obstoju nenavadnih kvazidelcev-anjonov. Pred štirimi desetletji je o teh delcih razmišljal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek, prva eksperimentalna potrditev njihovega obstoja pa je uspela ravno skupini pod vodstvom dr. Martina Klanjška. Anjoni so zanimivi predvsem zato, ker jih je mogoče med seboj plesti v različne vozle, ki imajo spomin. Z njimi je mogoče izvajati kvantne logične operacije, ki bi bile lahko podlaga za protokol delovanja morebitnega topološkega kvantnega računalnika.



Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike je prejel dr. Peter Prelovšek z Instituta Jožef Stefan, ki je v domačem in mednarodnem prostoru najprepoznavnejši slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi. V zgodnjem obdobju je pogosto sodeloval prav dr. Robert Blinc pri študiju inkomenzurabilnih sistemov. Ključen je predvsem njegov prispevek k razvoju in študiju teoretičnih modelov inkomenzurabilnih struktur. Za delo na tem področju je leta 1985 prejel Kidričevo nagrado. Zasnoval in zagovarjal je obvezno podoktorsko izpopolnjevanje, kar je vplivalo na izboljšanje kakovosti raziskovalnega dela na področju teoretične fizike kondenzirane snovi. Prelovšek je ob svojem raziskovalnem področju razvijal tudi analitične in numerične metode. V znanstveni sferi je znan kot izumitelj Lanczoseve metode pri končni temperaturi, ki jo je razvil s svojim doktorandom dr. Janezom Jakličem ter jo uporablja več skupin po svetu.