Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Če želimo rešiti živalsko vrsto, moramo tvegati

Barbara de Mori, direktorica laboratorija za etiko v veterinarski medicini, skrbi za etičnost postopkov pri delu z živalmi.
Tako zelo smo odgovorni za izumiranje vrst, da lahko preskočimo razliko med antropocentričnim in naravnim pogledom na potrebe in dobrobit živali, pravi Barbara de Mori. Foto osebni arhiv
Tako zelo smo odgovorni za izumiranje vrst, da lahko preskočimo razliko med antropocentričnim in naravnim pogledom na potrebe in dobrobit živali, pravi Barbara de Mori. Foto osebni arhiv

V nadaljevanju preberite:


Profesorica Barbara de Mori je direktorica laboratorija za etiko v veterinarski medicini na področ­ju naravovarstva in dobrobiti živali na Univerzi v Padovi, kjer tudi poučuje etiko v znanosti. Sodeluje s številnimi evropskimi živalskimi vrtovi in partnerji na področju naravovarstvene etike v Južni Afriki, s katerimi razvijajo orodja, metodologije in participativne pristope za postopke etičnega pregleda v naravovarstvu.

Morda najbolj prepoznaven projekt, katerega članica je prek povezave BioRescue, je reševanje funkcionalno že izumrle podvrste severnih belih nosorogov v rezervatu Ol Pejeta (Ol Pejeta Conservancy) v Keniji, kjer strogo varovani prebivata zadnji predstavnici podvrste Najin in Fatu. Znanstveniki poskušajo z različnimi postopki – od tehnologij asistirane reprodukcije, s katerimi so v laboratoriju ustvarili zarodke severnega belega nosoroga, ki jih bodo vstavili v nadomestne matere, samice južnega belega nosoroga, do tehnologije matičnih celic – rešiti izjemno ikonično vrsto. Barbara de Mori s svojo ekipo bdi nad etičnostjo vseh znanstvenih postopkov in tudi terenskega dela projekta.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine