Barbara de Mori, direktorica laboratorija za etiko v veterinarski medicini, skrbi za etičnost postopkov pri delu z živalmi.

Galerija
Tako zelo smo odgovorni za izumiranje vrst, da lahko preskočimo razliko med antropocentričnim in naravnim pogledom na potrebe in dobrobit živali, pravi Barbara de Mori. Foto osebni arhiv
V nadaljevanju preberite:
Profesorica Barbara de Mori je direktorica laboratorija za etiko v veterinarski medicini na področju naravovarstva in dobrobiti živali na Univerzi v Padovi, kjer tudi poučuje etiko v znanosti. Sodeluje s številnimi evropskimi živalskimi vrtovi in partnerji na področju naravovarstvene etike v Južni Afriki, s katerimi razvijajo orodja, metodologije in participativne pristope za postopke etičnega pregleda v naravovarstvu.
Morda najbolj prepoznaven projekt, katerega članica je prek povezave BioRescue, je reševanje funkcionalno že izumrle podvrste severnih belih nosorogov v rezervatu Ol Pejeta (Ol Pejeta Conservancy) v Keniji, kjer strogo varovani prebivata zadnji predstavnici podvrste Najin in Fatu. Znanstveniki poskušajo z različnimi postopki – od tehnologij asistirane reprodukcije, s katerimi so v laboratoriju ustvarili zarodke severnega belega nosoroga, ki jih bodo vstavili v nadomestne matere, samice južnega belega nosoroga, do tehnologije matičnih celic – rešiti izjemno ikonično vrsto. Barbara de Mori s svojo ekipo bdi nad etičnostjo vseh znanstvenih postopkov in tudi terenskega dela projekta.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji