Mrk, ki je iz Einsteina naredil Einsteina

Že kar nekaj (tudi zelo dragih) eksperimentov je potrdilo genialnost velikega fizika Alberta Einsteina. Za eno prvih in tudi prelomnih utemeljitev njegove splošne teorije relativnosti pa je poskrbelo kar samo Sonce s pomočjo prijateljice Lune. To je slika popolnega sončnega mrka na današnji dan pred sto leti, opazovanja katerega so dokazala Einsteinova predvidevanja o gravitaciji, da neko nebesno telo s svojo maso ukrivi prostorčas, ta ukrivljenost pa nato vpliva na gibanje drugih teles – to so tako planeti, zvezde in celo svetloba.

O tem je pred kratkim pisala profesorica astrofizike Andreja Gomboc: Sto let splošne teorije relativnosti

Splošna teorija relativnosti tako govori, da se svetloba rahlo ukrivi zaradi privlačnosti nebesnega telesa. Bolj ko je telo masivno, bolj je svetloba ukrivljena. Sonce je v naši soseski najmočnejši vir gravitacije, zato nekoliko ukrivi svetlobo zvezd na poti proti Zemlji. Zvezde so tako navidezno drugje kot v resnici. In kako videti nevidno? Ob mrku seveda, ko se »podnevi« izrišejo zvezde.

Dejanski in navidezni položaj zvezde:



Devetindvajsetega maja 1919 sta dve ekipi odpotovali na različni mesti na Zemlji, kjer sta lahko opazovali mrk. Ena je odpotovala v Brazilijo v Južno Ameriko, druga na otok Principe ob obali Afrike. Obe ekipi sta bili zelo v skrbeh, saj je v Afriki deževalo, v Južni Ameriki pa je bilo oblačno. A sreča je bila na njihovi strani in ravno v ključnih minutah se je razjasnilo in lahko so posneli fotografije zvezd, ki jih je razkril mrk. Če bi zamudili priložnost, bi na naslednjo morali počakati do leta 1921. Čez nekaj mesecev sta ekipi znova fotografirali isti kos neba in ugotovili, da je splošna teorija relativnosti pravilno predvidevala položaj zvezd.

Nekaj mesecev po mrku, ko so ekipe pregledale fotografije in izračune, so novico o potrditvi takrat še kontroverzne splošne teorije relativnosti časopisi ponesli po vsem svetu. Einstein pa je postal svetovna zvezda.



Ni pa bil to prvi test teorije, ampak jo je dokazoval že prvi kamen od Sonca. Merkurjeva orbita je zelo nenavadna in Newtonovi zakoni niso pravilno napovedali njenega spreminjanja zaradi vpliva drugih planetov. Newton je namreč predpostavil absolutni čas in raven prostor, Einsteinova teorija pa je razložila, da na Merkurjevo orbito tako blizu Sonca že vpliva ukrivljenost prostorčasa, ki jo povzroča masivno Sonce.

Do zdaj je teorija preživela kar veliko testov, a morda oziroma verjetno obstaja še nekaj več od nje. Leta 2016 je teorijo potrdila zaznava gravitacijskih valov, letos fotografija črne luknje. Pa vendar ni vsemogoča. Brez pravega odgovora se po mnenju teoretikov konča v črni luknji, kjer splošna teorija relativnosti predvideva območje neskončne ukrivljenosti.. »Po tej točki, ko številke postanejo neskončne, ne moremo izračunati ničesar več. Izgubimo nadzor,« je za Washington Post komentiral teoretski fizik Emil Mottola iz laboratorija Los Alamos.

Tako bi tam morda morala veljati neka druga teorija. Prav tako se Einsteinu zatakne v kraljestvu osnovnih delcev, zato mnogi še vedno iščejo teorijo vsega. Za zdaj ostajata veliki skrivnosti tudi temna snov in temna energija.

O tem smo se pred kratkim pogovarjali z astrofizikoma, zakoncema Forman: Je še nekaj več od Einsteinove teorije