Metulji potujejo na krilih vetra

Osatnik je vrsta metulja, ki je pogosta tudi v Sloveniji, k nam pa prileti iz severne Afrike. Znanst­veniki so zdaj tudi s pomočjo občanske znanosti ugotovili, da so ti metulji rekorderji med žuželkami v prepotovani razdalji.

Osatniki z latinskim imenom Vanessa cardui iz gosenic prilezejo v podsaharski Afriki in najprej prečkajo največjo puščavo na planetu zunaj polarnih krogov, nato pa še Sredozemsko morje in poselijo evropsko celino. Ugodne vremenske razmere, ko je v puščavskih predelih več vlage, jim olajšajo potovanje in takrat lahko tudi ob pomoči zračnih tokov prepotujejo med 12.000 in 14.000 kilometrov, največ med vsemi insekti.

Tom Oliver z Univerze v Readingu, ki je sodeloval v mednarodni raz­iskavi, je povedal, da številčnost populacije osatnikov v Evropi med leti zelo niha. »Kakšno leto jih je tudi do stokrat več kot običajno, vendar do zdaj nismo vedeli, kaj povzroča takšna odstopanja, saj ni bilo nesporno dokazano, da lahko metulji preletijo takšne razdalje. Naša raziskava je potrdila, da se takšna potovanja ob specifičnih vremenskih razmerah dogajajo.« Množica lepih metuljev nas sicer razveseli, a profesor Oliver je opozoril, da nas bodo zaradi podnebnih sprememb lahko dosegle tudi bolj neugodne, za ljudi škodljive žuželke, ki bodo zmanjševale kmetijski pridelek ali razširjale nalezljive bolezni.
 

Prostovoljni opazovalci

Gosenice osatnika se prehranjujejo z vegetacijo v vlažnejših predelih podsaharske Afrike in se spomladi odpravijo na potovanje čez puščavo. Če na severnem delu celine naletijo na ugodne razmere, se izjemno razmnožijo in v velikih rojih prečkajo Sredozemsko morje. Raziskovalci so si pri spremljanju njihove poti pomagali s podatki tisočih občanskih znanstvenikov – usposobljenih prostovoljcev, ki so beležili opažanja metuljev in jih oplemenitili s podatki vremenskih postaj na območju migracij.

Ugotovili so, da na številčnost populacije v Evropi najbolj vplivajo nadpovprečno razraščanje vegetacije na afriški celini in ugodni vetrovi, ki pomagajo metuljem pri premagovanju velikih razdalj. Osatniki v brezvetrju namreč letijo le do šest metrov na sekundo, ob prečkanju Sahare pa se dvignejo od kilometer do tri kilometre visoko in ujamejo stalne vetrove. V zraku zdržijo neprekinjeno do 40 ur, nato opravijo postanek in si napolnijo zaloge z nektarjem.

Ugotovitve raziskave, ki je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, bodo po besedah ekipe uporabne tudi pri spremljanju prihodnjih migracij drugih insektov, na katere bodo vplivale podnebne spremembe.