Luna se je obarvala rdeče (FOTO in VIDEO)

Oblaki so po večjem delu Slovenije onemogočili opazovanje jutranjega popolnega luninega mrka. So pa dogajanje na nebu ovekovečili fotografi in snemalci v drugih delih sveta. 







Luna se ob mrku, ko se skrije v Zemljino senco, obarva značilno opečnato rdeče, zato ji pravimo krvava luna. Nekaj sončne svetlobe jo namreč kljub temu doseže, a Zemljina atmosfera do nas spusti le rdeči spekter, modro in drugo svetlobo pa absorbira ali razprši. Stopnje obarvanosti so različne, odvisne od sestave atmosfere. Bolj ko je onesnažena s prašnimi delci in drugimi onesnaževali, temnejša je videti luna.

Današnja polna luna je bila tudi superluna

Luna ima okoli Zemlje elipsasto orbito, v kateri je najbližja točka (perigej ali prizemlje) približno 50.000 kilometrov bližje od najbolj oddaljene točke (apogej ali odzemlje). Polna luna v perigeju je videti približno 14 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša kot na drugi strani orbite – v apogeju. 



Superluna je definirana kot vsaka polna ali prazna luna, ki leži v Zemlji najbližji točki ali v njeni bližini. Povedano drugače: če je Luna v omenjenih dveh fazah od nas oddaljena manj kot 361.740 kilometrov, je superluna. Letos bomo lahko opazovali tri zaporedne superlune: 21. januarja (oddaljenost 357.715 kilometrov), 19. februarja (356.846 kilometrov) in 21. marca (360.772 kilometrov).

Poleti delni lunin mrk

Mrki vedno pridejo v paru ali celo v trojicah. Pred tokratnim luninim mrkom je bil sončni mrk 6. januarja. Letos bodo v ozkem pasu skozi Čile 2. julija opazovali tudi popolni sončni mrk, temu bo v noči s 16. na 17. julij sledil delni lunin mrk, ki bo viden tudi pri nas. 26. decembra bo v pasu od Savdske Arabije prek skrajnega juga Indije do Indonezije viden kolobarjasti sončni mrk.

Novembra bo mogoče spremljati prehod (tranzit) Merkurja čez Sončevo ploskev.





Lunini mrki so v številnih kulturah zlovešče znamenje.