Lažnih novic ni mogoče kar tako odpraviti z zakoni in predpisi

Rečemo lahko, da se je moderna doba lažnih novic začela v 80. letih prejšnjega stoletja. Sovjetska tajna služba si je izmislila laž, da je aids, katerega epidemija je v tistem času razsajala po svetu, nastal v vladnem laboratoriju v ZDA.

V ogromni, globalni operaciji, v katero so bili vključeni agenti, operativne pisarne, zajemala pa je tudi velike investicije v časopise, radio in celo v izdajo knjige, je sovjetski KGB vrsto let prodajal lažno zgodbo, s katero je hotel spodkopati ZDA in njihove zaveznike. Kampanjo napačnega informiranja so uporabili za sejanje dvomov ter ustvarjanje družbenih in političnih napetosti po vsem svetu.

Njihovo zgodbo so povzeli v 80 državah in prevedli v 30 jezikov. Leta 1987 so Rusi končno priznali, da so si vse skupaj izmislili. Toda kljub podrobnim priznanjem članov sovjetske vlade izmišljena zgodba kroži še danes, skoraj 40 let kasneje.

Kaj ogroža znanstvene in demokratične temelje epistemologije

Lažne novice se širijo kot požar

Čeprav lažne informacije niso nič novega, se danes precej hitreje širijo, kot so se včasih. Po družbenih omrežjih pogosto potujejo skupaj z valom čustev. Lažne novice lahko pridejo iz cele vrste različnih virov, tako domačih kot tujih. Gre za kompleksen pojav, ki pa (močno) vpliva na življenje tudi zunaj spleta.

»Z lažnimi novicami ali informacijami se lahko spopademo le tako, da se o njih najprej podučimo,« pravi Paula Gori, generalna sekretarka in koordinatorka Evropskega observatorija za digitalne medije.

Evropski observatorij za digitalne medije je neodvisen projekt, ki ga financira Evropska unija in katerega namen je združiti širok nabor raziskovalcev, ljudi, ki se ukvarjajo s preverjanjem dejstev, in drugih deležnikov v boju proti lažnim informacijam. Osredotočeni so na odpornost družb in na preučevanje lažnih informacij ne glede na to, od kod izvirajo. V okviru projekta je združenih veliko različnih raziskovalcev in deležnikov, ki si želijo razumeti lažne informacije in se proti njim boriti.

Lažnih informacij ne ustvarjajo in širijo le zlonamerni akterji. Včasih gre za običajne odzive, s katerimi ljudje poskušajo razumeti zapletene situacije. Iz raziskav vemo, da igrajo pri širjenju lažnih informacij ključno vlogo čustva, kar se je potrdilo tudi med pandemijo koronavirusa.

Gorijeva se spominja, da so na začetku pandemije ljudje po družbenih omrežjih brskali z občutkom prihajajoče groze. »Bili so prestrašeni, iskali so informacije. Ker je bil virus tudi v znanstveni skupnosti novost, je bilo napačne informacije še lažje širiti,« pojasnjuje.

Še posebej problematično pa je, ko lažne novice ustvarjajo in posredujejo z namenom namernega zavajanja javnosti oziroma škodovanja družbi. Takrat se moramo skupaj odzvati na vseh ravneh družbe in težavo odpraviti. Pri nagonski želji, da bi informacije delili s prijatelji in družino, igrajo vlogo dejavniki, povezani s sociologijo, antropologijo, psihologijo, nevroznanostjo, medijsko pismenostjo in drugimi vedami. »Zato je večdisciplinarni pristop ključnega pomena,« poudarja Gorijeva.

Namen Evropskega observatorija za digitalne medije je podpora pri ustvarjanju čezmejne, večdisciplinarne in neodvisne skupnosti posameznikov, ki se ukvarjajo s preverjanjem dejstev, in akademskih raziskovalcev lažnih informacij v Evropski uniji.

Svoboda izražanja

Čeprav omenjeni observatorij krepi boj proti lažnim informacijam, pravica ljudi do mnenja o različnih tematikah ni nikoli pod vprašajem. »Treba je zagotoviti svobodo izražanja,« pravi Lauri Tierala, programski direktor pri Evropskem observatoriju za digitalne medije. »Lažnih informacij ni mogoče kar tako odpraviti z zakoni in predpisi. Ne moremo preprosto ustanoviti nekakšnega ministrstva za resnico.«

»Jasno je, da v vsaki družbi obstajajo legitimni razlogi za politična razhajanja. Vendar ustvarjanje umetnih pregrad z lažnimi informacijami in polarizacijo slabi družbo kot celoto.« V sodobni, informacijski dobi so lahko napačne informacije zelo škodljive.

Zaradi vojne v Ukrajini je vse skupaj postalo še bolj zapleteno. V nedavni objavi na spletni strani Evropskega observatorija za digitalne medije so avtorji raziskali, kako so se kanali na družbenih omrežjih, ki so prej sejali dvom o virusu, nenadoma posvetili širjenju lažnih informacij o ruski invaziji na Ukrajino.

Za objavljanje lažnih novic in napačnih informacij obstaja veliko razlogov. Lahko gre za izkazovanje moči akterjev, povezanih z vpletenimi državami, ali pa za oglaševalsko potezo, za katero se skriva finančni interes. Nekateri ljudje potem lažne novice in informacije posredujejo naprej, česar pa ne počnejo zlonamerno, saj preprosto verjamejo, da delajo nekaj koristnega.

Občasno lahko lažne novice postanejo celo eksistencialna grožnja, če slabo vplivajo na javno zdravje in globalne probleme, na primer v povezavi s covidom-19 in podnebnimi spremembami. V nekaterih primerih lažne informacije uporabljajo za spodbujanje k nasilju in negativen vpliv v javnih debatah, predvsem če so del kompleksne mreže interakcij.

Preverjanje dejstev je neprecenljiva zadeva, vendar pa ima Evropski observatorij za digitalne medije obsežnejše poslanstvo, in sicer spopadanje z lažnimi informacijami na celosten, večdisciplinaren način.

Informirane odločitve

Od vsakega od nas je odvisno, ali bo sprejemal informirane odločitve. Sami izbiramo, kaj bomo storili z informacijami, ki jih imamo na voljo; prižgemo lahko rdečo, rumeno ali zeleno luč, v vsakem primeru pa moramo imeti na voljo kakovostne informacije, trdi Paula Gori. Pri sprejemanju bolj informiranih odločitev nam je lahko v pomoč boljše zavedanje o lažnih informacijah. »Bila bi zadovoljna, če bi izvedela, da si nekdo prizadeva zame, da lahko sprejemam boljše odločitve,« pravi.

Pet koristnih nasvetov pri preverjanju vsebine je pripravil Tommaso Canetta, pomožni vodja pri projektu Pagella Politica, italijanski organizaciji za preverjanje dejstev, in koordinator dejavnosti, povezanih s preverjanjem dejstev, pri Evropskem observatoriju za digitalne medije.

Preden informacije delite, se za trenutek ustavite in uporabite sposobnost kritičnega mišljenja. Pustite, da impulziven, čustven odziv mine.

Poiščite druge vire. Vzemite si nekaj časa in poiščite še kak drug vir z omembo novice, ki ste jo prejeli, preden jo posredujete naprej. Poiščite vsaj en zaupanja vreden vir novic in preverite, ali so informacijo potrdili tudi drugi neodvisni viri. Če informacije prihajajo od neznanega vira na družbenih omrežjih, morda niso vredne zaupanja.

Na voljo imate tudi napredno iskanje. V veliko iskalnikih je na voljo iskanje s fotografijami, kjer lahko iščete po fotografijah in posnetkih zaslona. Včasih so vsebine predstavljene kot nekaj, kar se dogaja tukaj in zdaj, v resnici pa lahko s hitrim iskanjem ugotovite, da gre za stvari iz povsem drugih dogodkov iz preteklosti.

Pojdite na spletno stran za preverjanje dejstev in preglejte, ali imajo tam kaj podatkov, ki bi vam lahko prišli prav. Nekateri mediji posvetijo veliko truda preverjanju in navedejo vse svoje vire, da lahko tudi sami preverite njihove podatke. Med najbolj znanimi storitvami za preverjanje dejstev so DW Fact Check, France24 Les Obervateurs, AFP Factcheck in EUvsDisinfo.

Uporabite zdravo pamet. Če se nekaj sliši predobro ali preslabo, da bi bilo res, potem verjetno ni res.

———

Raziskave, omenjene v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.