Konec tedna se skuša računalnikom izogniti

Doc. dr. Alan Lukežič je zaposlen na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, v Laboratoriju za umetne vizualne spoznavne sisteme.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Verjetno bi večina računalničarjev rekla isto, in sicer računalnik. Kaj veliko drugih instrumentov niti ne uporabljamo. Omenil bi še dobri stari »old school« instrument: tablo ali list papirja. Tega pa uporabljamo med sestanki, kadar iščemo ali analiziramo nove ideje, kar je zelo pomemben korak na začetku vsakega projekta ali dela.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem vizualno sledenje objektov. To je problem računalniškega vida, ki spada na širše področje umetne inteligence. Glavna ideja je: uporabnik na začetku videoposnetka označi poljuben objekt, naloga sledilnih algoritmov, ki jih razvijamo, pa je lokalizacija objekta skozi celoten videoposnetek, zgolj na podlagi vizualne informacije. Problem je zanimiv in hkrati zahteven zaradi številnih dejavnikov, ki se lahko zgodijo skozi posnetek: sledeni objekt lahko spremeni svoj videz, velikost ali obliko, spremeni se lahko osvetlitev celotne scene, dogajajo se zameglitve zaradi hitrih premikov kamere, v najbolj skrajnem primeru pa lahko objekt celo zapusti vidno polje kamere in se čez čas spet pojavi.

Zakaj imate radi znanost?

Zaradi zanimivosti – vsak dan se namreč pojavi neki nov problem, ki ga poskušamo rešiti. Poleg tega je občutek, da poskušaš narediti nekaj, kar še ne obstaja, zelo dober.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vizualno sledenje samo po sebi nima velike uporabne vrednosti. Je pa to pomembna komponenta v številnih večjih sistemih, kot so samovozeči avtomobili, kamere v nadzornih sistemih, orodja za urejanje videa in sistemi za nadzor starejših ljudi. Če bi na primer znali izdelati samovozeči avtomobil, ki se v vsaki situaciji samodejno optimalno odzove, bi bilo prometnih nesreč gotovo veliko manj.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Med pripravljanjem magistrske naloge sem se prvič srečal z znanstvenimi deli in raziskovanjem. Od takrat mi je to delo samo vedno bolj všeč.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poskušam se držati pravila, ki sem si ga postavil na začetku doktorskega študija, in sicer, da zvečer in konec tedna preživim čim manj časa za računalnikom. Mislim, da mi to precej dobro uspeva, imam pa tudi več hobijev, rad kolesarim, plezam in ustvarjam z lesom.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da je radoveden in pozoren na malenkosti. Radovednost potrebujemo, da si postavljamo vprašanja, na katera še ni bilo odgovora, in to nas žene naprej. Pozornost na malenkosti pa je ključna, da svoje delo dobro opravimo in da pridemo do zanimivih rezultatov.

Alan Lukežič FOTO: Bor Slana  

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Najbolj se bojim, da bo to odkritje spoznanje, da smo planet že toliko uničili, da je prepozno za ukrepanje. Če pa dam še malo bolj optimistično napoved: upam na preboje v fuziji jeder in možnost množičnega pridobivanja energije na ta način. S tem bi lahko (vsaj delno) ublažili tudi prvi problem.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Nimam posebej velike želje po takem potovanju. Na Zemlji je namreč še nešteto zanimivih krajev, ki jih nisem obiskal in raziskal, zato ne vidim nobene potrebe po odhodu na Mars. Poleg tega pa se mi zdi v primerjavi z Zemljo precej pust in dolgočasen planet.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

V zadnjem času se veliko pričakuje od jedrske fuzije. Dokler ta še ne bo razvita na dovolj visoki ravni, pa verjetno klasična jedrska energija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Isaacom Newtonom, saj je nabor njegovih odkritij zares neverjeten. Bojim pa se, da mu ne bi bil ravno dorasel sogovornik.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Hararijeva knjiga Sapiens: kratka zgodovina človeštva na zelo zanimiv način prikaže, kako se je človeštvo razvijalo skozi tisočletja in kako smo prišli do točke, kjer smo danes. Kot nekaj lahkotnejšega pa priporočam film Don't look up (Ne glejte gor), ki je delno tudi satira znanosti in prikazuje, kako znanstveniki slabo komuniciramo z javnostjo.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Verjetno si ljudje predstavljajo algoritme umetne inteligence kot nekaj zelo zapletenega. Presenečeni bi bili, kako preprosti so mehanizmi za temi »pametnimi« sistemi.