Konec odprave: Oppy, nasvidenje in hvala za znanost (FOTO in VIDEO)

Ekipa je roverju Opportunity, ki je rekorder med robotskimi raziskovalci Marsa, poslala še zadnje ukaze, da bi se zbudil, potem ko je utihnil med lansko prašno nevihto. Povratnega signala niso dobili, je potrdil Thomas Zurbuchen iz Nasinega direktorata za znanstvene misije. »Tako razglašam, da je odprave konec,« je nadaljeval in dodal, da je to tudi zanj zelo čustven trenutek. 

»Zaradi zapletenih misij, kakršna je bila Opportunity, bo prišel dan, ko bodo pogumni astronavti stopili na površje Marsa. In ko bo prišel ta dan, bomo del zaslug lahko pripisali ženskam in moškim, ki so sodelovali pri tej odpravi, in malemu roverju, ki je kljuboval razmeram in naredil tako veliko v imenu raziskovanja,« je poudaril direktor Nase Jim Bridenstine.




 

Usodna prašna nevihta

Rover, ki je velik kot vozilo za golf, je na ravnici Meridiani Planum na Marsu, kjer je bilo nekoč morda jezero, pristal 25. januarja 2004, nekaj tednov po pristanku bratskega roverja Spirit v kraterju Gusev. Roverja sta pristala zaščitena v zračne blazine. Ko se je žoga nehala valiti, so se blazine predrle in roverja sta najprej posnela panoramski fotografiji, iz katerih so znanstveniki izbrali primerno mesto za začetek raziskovanja.



Predvidena sta bila za 90-dnevno misijo, v kateri bi morala prevoziti tisoč metrov, a sta več let kljubovala ostrim pogojem na rdečem planetu, kjer sta iskala sledi vode in življenja. Obe misiji sta bili izjemno uspešni, saj sta roverja našla dokaze, da je bil sosednji planet pred več kot tremi milijardami let relativno topel in vlažen. Pogoji so bili ugodni za razvoj vsaj mikroorganizmov.

S Spiritom, ki je obtičal v pesku, so kontakt izgubili marca 2010, konec misije so razglasili maja leto kasneje. Opportunity pa je raziskoval naprej, leta 2011 se je pripeljal v krater Endeavour, v skoraj 15 letih je tako prevozil kar 45,16 kilometra. Zaradi okvar je kar nekaj kilometrov prevozil vzvratno. 

V tem času je šestkolesni rover, ki je energijo nabiral prek solarnih panelov, preživel več prašnih neviht. Nato pa je nastopila lanskoletna, ki je v prah zavila celoten planet. Prah je zakril sonce in tako je 10. junija lani rover utihnil in vstopil v hibernacijo. Znanstvena ekipa je upala, da si bo rover, ki je v tem času doživel kar nekaj okvar, opomogel, ko bo sonce znova posijalo. Pričakovali so pomoč vetra, da bo spihal morebitni prah, ki se je nabral na panelih, a se to ni zgodilo. Na Marsu se zdaj tudi začenja zima, ko bo sonca še manj, in tako nove priložnosti za Opportunity ne bo več.

Vodja projekta John Callas je za ameriške medije dejal, da se je težko posloviti od roverja. »Je tako, kot da bi bil pogrešan vaš bližnji. Vseskozi upaš, da se bo pojavil in da bo z njim vse v redu.«

»Veliko denarja bi lahko izgubili, če bi stavili proti Opportunityju,« je trdoživost roverja ponazoril Steven Squyres, znanstvenik pri misiji z univerze Cornell. Gre za častni konec, je nadaljeval. »Boljšega si ne morem zamisliti. Konec zaradi ene najhujših prašnih neurij v zadnjem obdobju, in to po 15 letih, čeprav bi morala misija trajati 90 dni,« je komentiral za revijo Science. Po njegovih besedah so bili dokazi o vodi njegovo največje darilo znanstvenikom, saj so tako zelo spremenili razumevanje o planetu.




 

Nekaj glavnih znanstvenih odkritij

Opportunity je v kraterju že kmalu po pristanku odkril mineral hematit (eden izmed mineralov železovega oksida), ki tipično nastaja v vodi. Ta pa je ključna za razvoj življenja, kot ga poznamo. A voda je bila, kot so zapisali na spletni strani Nase, precej kisla, zato je bilo manj možnosti za razbohotenje mikroorganizmov, če sploh. Nato je na grebenu kraterja Endeavour odkril sledi, ki jih je za seboj pustila tekoča voda. Našel je namreč ostanke kalcija, ki se je najverjetneje naložil na kamnine, ko je voda pritekla iz razpok na površju. V kraterju je našel tudi glinene minerale, ki pa se oblikujejo v nevtralni vodi.


 

Mars raziskujeta rover Curiosity in lander Insight

Še vedno pa dobro deluje rover Curiosity, ki je na Marsu pristal avgusta 2012. Težav z napajanjem nima, saj ga v nasprotju z Opportunityjem poganja jedrsko gorivo. Robotski laboratorij se je v zadnjih dneh poslovil od grebena Vera Rubin in se spustil na območje, bogato z glino, na gori Sharp. Greben je rover preučeval več kot eno leto. Zbral je več podatkov o antičnih jezerih, znanstveniki še preučujejo, zakaj je greben uspešno kljuboval eroziji v nasprotju z dnom.

360-stopinjski posnetek grebena Vera Rubin:



Lander Insight, ki je pristal novembra lani, se na raziskovanje šele pripravlja. Uspešno je na tla že postavil seizmometer in ga pokril z zaščitno kapico pred vetrom in temperaturnimi spremembami. Zdaj pa bo namestil še temperaturno sondo, ki jo bo zavrtal v globino, da bo lahko zaznaval notranjo temperaturo planeta.



Tako Nasa kot tudi Evropska vesoljska agencija pa se že pripravljata na naslednji odpravi. Nasin Mars 2020 in Esin rover Rosalind Lincoln bosta proti rdečemu planetu odpotovala julija 2020. Iskala bosta znake življenja.