Koliko politike prenese znanost?

Ljubljana – Znanstvenorazvojna sfera se je za velik korak približala dolgo pričakovanemu krovnemu zakonu. Na današnji izredni seji vladnega sveta za znanost in tehnologijo (SZT) so v nadaljevanju razprave o osnutku zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti tega podprli, a pri tem od vlade zahtevali, da preveri »možnosti ustreznejše ureditve izpostavljenih vprašanj«.



Pri tem so imeli člani sveta za oporo dve besedili; danes jim je svoj predlog mnenja, ki so ga v razpravi še v marsičem preoblikovali, posredovala predsednica SZT dr. Andreja Gomboc, 3. januarja pa sta naša največja raziskovalna inštituta, Inštitut Jožefa Stefana in Kemijski inštitut, objavila skupno izjavo o tistih zakonskih predlogih, ki so, kot so zapisali, nastali brez predhodnega soglasja in bi lahko imeli »uničujoče posledice«.
 

Foto Jože Suhadolnik

Ustavna presoja bi ogrozila zakon

Osrednja raziskovalna inštituta sta kot najbolj škodljivi predvideni zakonski določbi ocenila podržavljanje premoženja javnih zavodov in prenos upravljanja iz rok stroke na državne uradnike po vzoru UKC ter prisilno predčasno upokojevanje uglednih znanstvenikov. Svet za znanost in tehnologijo ju je pri obeh opozorilih podprl (glede premoženja so v sprejetem mnenju opozorili, da bi jih podržavljenje spravilo v drugačen položaj, kot ga imajo visokošolski zavodi) in pričakuje od vlade, da se v zakonu obojemu izogne. Opozorili so, da bi se lahko na prisilno upokojevanje odzvali z ustavno presojo, kar bi sprejetje zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zavleklo tudi za več let.

Ostrih besed glede spornih vladnih predlogov v današnji razpravi sicer nismo slišali, značilno zanjo pa je bilo tudi to, da se je sicer ves čas prisotni resorni minister Jernej Pikalo le redko oglasil. Je pa prav on poskrbel za najbolj duhovit del razprave, in sicer ob obravnavi sestave razvojnega sveta (ta bo, če bo sprejet novi zakon, nadomestil svet za znanost in tehnologijo). Tiste, ki so menili, da v razvojnem svetu ne bo dovolj predstavnikov raziskovalcev, je opozoril, da bi morebitne dodatne predstavnike raziskovalcev predlagal minister in bi s tem povečali vpliv politike v razvojnem svetu. Na pripombo, ali misli, da ga bodo ti raziskovalci vedno podpirali, je Pikalo izstrelil: »Bom takšne izbral.«

Po sprejetem mnenju bodo v razvojnem svetu predvsem vodilni predstavniki akademskih in drugih razvojnih institucij. Nekateri so sicer menili, da bo tak delegatski sistem bistveno zmanjšal delež žensk, in so zato predlagali, da lahko institucije zastopa tudi kdo, ki v njih nima vodilne funkcije. Toda to bi po mnenju resornega ministrstva razvojnemu svetu zmanjšalo avtoriteto. Raziskovalci so ob tem opozorili, da bi iz enakega razloga lahko pričakovali tudi to, da bodo na seje tega sveta prihajali tudi drugi ministri, člani SZT, in premier, kar pa se že dolgo ni zgodilo.
 

Kateri odstotek BDP?

Tako kot že v prejšnji razpravi so tudi danes člani SZT nasprotovali predlogu finančnega ministrstva, da se v primeru negativne rasti bruto domačega proizvoda obseg financiranja znanosti vrne na raven iz leta 2021. Menili so, da bi to lahko pomenilo razvojno uničujoč zdrs financiranja, in soglašali, da se mora obseg financiranja te sfere vsaj tako dolgo, dokler ji ne bo v proračunu namenjen najmanj odstotek BDP, vezati na zadnje leto pred letom z negativno rastjo BDP.

V razpravi o ureditvi stabilnega financiranja pa smo slišali tudi pripombe, da bi morali posnemati zgled držav, ki tudi v krizi niso zmanjšale financiranja znanosti in je tudi niso imele za strošek, temveč za naložbo.