V nadaljevanju preberite: 

Simpsonov paradoks je dobil ime po britanskem statistiku Edwardu Hughu Simpsonu, ki je leta 1951 napisal zelo suhoparen članek o tem pojavu z naslovom Interpretacija interakcij v kontingenčnih tabelah. A svoje ime je Simpsonov paradoks dobil šele leta 1972, ko je kanadski statistik Colin Ross Blyth ugotovil, da včasih korelacije ne izginejo, temveč se obrnejo. Tedaj s povprečenjem po celotni populaciji pridemo do sklepa, ki ni resničen. Pojav je poimenoval Simpsonov paradoks, čeprav pri njem ni nič protislovnega – je zgolj tako neintuitiven, da se zdi človeškim možganom nemogoč. Pravilneje ga zato imenujemo Simpsonov obrat.

Z njim so se odtlej ukvarjali številni statistiki, ki danes dobro razumejo, kdaj se pojavi, kaj pomeni in kako pravilno interpretirati rezultate. Simpsonov paradoks tudi ni napaka statistike, temveč preprosto dejstvo, da za pravilno statistično obravnavo potrebujemo razumevanje pojava, ki ga analiziramo.

Med drugim se lahko ta paradoks pojavi tudi, če analiziramo košarkarsko tekmo.