Ob močni podpori vodilnih slovenskih politikov je bila 17. novembra 1949 po vzoru knjižnice Državne tehniške visoke šole v Zürichu (ETH) ter knjižnice Tehniške univerze na Dunaju (TU Wien) ustanovljena Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. »Značilnosti razvoja in delovanja CTK so ves čas visoka stopnja inovativnosti, osredotočenost na potrebe uporabnikov, intenzivno vključevanje v mednarodne strokovne tokove ter povezovanje knjižnic v slovenskem izobraževalnem in raziskovalnem okolju,« je ob 70. obletnici poudaril dolgoletni direktor Miro Pušnik.



Kot javna visokošolska knjižnica CTK od začetka podpira razvoj znanosti in stroke v tehniki in naravoslovju. Z nabavnimi konzorciji mednarodne znanstvene literature za več kot 50 slovenskih akademskih organizacij in drugih javnih zavodov je nepogrešljiv del nacionalne odprte raziskovalne infrastrukture. Na leto ima okoli 230.000 obiskovalcev, okoli 80.000 izposoj tiskanega gradiva ter okoli 2 milijona uporab elektronskih informacijskih virov na daljavo.

S svojim delovanjem je kot pridružena članica tesno povezana z ljubljansko univerzo. Za študente zagotavlja dostop do zbirk učbenikov s področij tehnike in naravoslovja, študenti vseh fakultet pa uporabljajo čitalniške prostore za študij, saj je CTK z delovnim časom od 8. ure zjutraj do polnoči najdlje odprta knjižnica pri nas. V zadnjih dveh letih je v obdobju izpitnih rokov dvajset vikendov na leto do 24. ure odprta tudi ob sobotah in nedeljah. CTK upravlja tudi portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije DiRROS ter zagotavlja podporo delovanja informacijskega sistema SICRIS.
 

Razstava o zgodovini CTK

V prostorih knjižnice so ob obletnici ustanovitve odprli pregledno razstavo, ki jo je pripravila Doris Dekleva Smrekar, informacijska specialistka za arhitekturo v CTK. Fotografije in obsežno arhivsko gradivo slikovito prikazujejo razvoj in delovanje CTK v sedmih desetletjih.

»Pobude za ustanovitev CTK pred sedmimi desetletji niso dali bibliotekarji, temveč mladi, razgledani univerzitetni učitelji in strokovnjaki, torej uporabniki znanstvenih in tehniških informacij,« je dejal Pušnik in dodal, da so ustanovitev knjižnice podprli tedanji vidni politiki, predvsem Boris Kidrič, takratni zvezni minister za industrijo, in dr. Jože Potrč, tedanji republiški minister za prosveto, ki je CTK tudi dodelil prva sredstva za delovanje ter imenoval prvo osebje.

Domovina je bila razrušena, za gospodarski razvoj in razvoj družbe nasploh sta bila potrebna kakovosten izobraževalni sistem ter dostop do mednarodne strokovne literature. Pod vodstvom tedanjega dekana Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Jožeta Horvata so ustanovitelji zgled za razvoj in delovanje knjižnice našli v tujini, predvsem v Švici in Avstriji. Zavedali so se, da Slovenija in Jugoslavija potrebujeta tehniško knjižnico, ki bo zagotavljala sodobne informacijske vire in storitve. Horvat je ob ustanovitvi dejal, da je »nastala nujna potreba urediti centralno tehniško knjižnico, kjer naj bi se vodila evidenca vseh tehniških knjig na teritoriju Slovenije. Treba je urediti dobavo knjig in revij tako, da bo imel od tega korist vsak, ki se za to zanima. Dalje je treba omogočiti inozemsko literaturo učnemu osebju in študentom, da bodo lahko sledili razvoju tehnike v svetu«. V teh besedah se je zrcalila vizija vsega kasnejšega razvoja CTK, je poudaril Pušnik.
 

»Pobude za ustanovitev niso dali bibliotekarji, temveč mladi, razgledani univerzitetni učitelji in strokovnjaki.«

...

Prostorska problematika

Takratni rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik je v prostorih današnjega rektorata knjižnici odstopil dve sobi. V eni je bila čitalnica s 24 sedeži, v drugi pa priročno skladišče. Naslednje leto se je CTK preselila v vilo na Tomšičevi 7, kjer je delovala vse do leta 1994, ko so ustanovitelji stavbo prodali ameriški vladi za potrebe veleposlaništva, knjižnico pa so preselili v najete prostore v stolpnici takratne Iskre na Trgu republike 3. Vlada je ob selitvi zagotovila, da bo v nekaj letih rešila prostorsko problematiko, vendar se vse do danes to ni zgodilo. »Za ustrezno delovanje CTK v prihodnje bo nujno rešiti prostorsko problematiko,« je opozoril predstavnik univerze v svetu CTK dr. Anton Meden.

Vodstvo CTK je že zgodaj spoznalo, da knjižnica ne more kakovostno opravljati poslanstva po sodobnih znanstvenih in strokovnih načelih, če v svojo dejavnost ne vključi informacijsko-dokumentacijske tehnologije. Leta 1964 so ustanovili INDOK službo za področje tehnike in naravoslovja, kasneje pa tudi specializirana centra za graditeljstvo in inženirstvo. Po prepričanju takratnega vodstva CTK lahko tovrstne dejavnosti opravljajo le inženirji, strokovnjaki s posameznih področij tehnike ter naravoslovja in tak način zaposlovanja kadrov izvaja CTK še danes. Tako so v knjižnici poleg bibliotekarjev večinoma zaposleni strokovnjaki s področij tehnike in naravoslovja, ki tudi vsebinsko spremljajo razvoj posameznih strokovnih področij.

Leta 1967 je CTK razvila službo za informacijsko dejavnost na področju standardov, ki je s sistematičnim zbiranjem domačih (JUS) in tudi mednarodnih standardov (ASTM, DIN, ISO) ter druge literature s tega področja postala nepogrešljiva podpora razvijajočemu se gospodarstvu v takratni Jugoslaviji. CTK še danes aktivno sodeluje s Slovenskim inštitutom za standardizacijo (SIST) pri podpori uporabnikom standardov, posredovanju standardov do končnih uporabnikov ter pri izobraževanju o dokumentih in postopkih razvoja standardov. CTK je tudi ena redkih organizacij, ki se pri nas ukvarja s patentno informatiko, kar izvaja v sodelovanju z nacionalnim patentnim uradom.


 

Odprta znanost

Naslednji mejnik v razvoju CTK je bila vključitev v nacionalno raziskovalno infrastrukturo z ustanovitvijo Osrednjega informacijskega centra za tehniko leta 2003 ter z upravljanjem nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature. Z visoko strokovno usposobljenostjo in povezovanjem vseh pomembnih ustanov v Sloveniji, kot so Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, ZRC SAZU ter univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, je CTK podprla konzorcijsko nabavo cele vrste pomembnih zbirk znanstvene periodike in baz podatkov, med njimi so Science Direct založbe Elsevier, Springer Link, Wiley Online Library, IEEE Xplore, IOP ter zbirki Royal Society of Chemistry in American Chemical Society. Poleg tega zagotavlja dostop do orodij za ocenjevanje raziskovalnega dela, kot so citatna baza Scopus, analitično orodje Sci Val in orodje za iskanje recenzentov Expert Lookup ter številne druge informacijske vire za področji tehnike in naravoslovja.