Kapsula z vzorci z asteroida Rjugu je pristala v Woomeri v Avstraliji. To je že druga japonska odprava, s katero so na Zemljo prinesli delce asteroida. V prvi so sicer z Itokave dobili le nekaj prahu, tokrat si obetajo nekaj gramov za znanost zelo dragocenega kamenja. Matična sonda Hajabusa 2 pa je uspešno obletela planet in se napotila k novemu cilju - asteroidu 1998 KY26.
Takole je 16-kilogramska kapsula, velika 40 krat 20 centimetrov, vstopila v atmosfero:
Če je s kapsulo vse dobro, se bodo znanstveniki razveselili darila, s katerim bodo imeli kar veliko dela. Vzorec asteroida bodo namreč natančno pregledali in iskali namige, ki bi lahko razkrili nove podrobnosti o oblikovanju osončja. Asteroidi, kakršen je Rjugu, so se namreč oblikovali, ko je bilo osončje še mlado in tako dajejo vpogled v prvinske sestavine, iz katerih so zgrajeni planeti in lune.
V nadzornem centru avstralske vojske v Woomeri so že pripravljeni na japonsko kapsulo z vzorcem, ki ga je Hajabusa2 nabrala okoli 300 milijonov kilometrov stran od Zemlje. FOTO: Morgan Sette/AFP
»Z asteroidi se lahko ozremo v čas nastanka našega osončja. Iz oblaka prahu in plina so se pred približno 4,5 milijarde leti rodili Sonce, planeti in tudi asteroidi. Medtem ko so najrazličnejši procesi planete sčasoma preoblikovali, so vse do danes asteroidi ostali bolj ali manj nespremenjeni, zato nas učijo, kakšna je bila kemijska zgradba snovi v daljni preteklosti in kako je osončje pravzaprav nastalo. Asteroidi nam lahko pomagajo razumeti tudi, kako je nastalo življenje na Zemlji. Ena izmed hipotez namreč pravi, da so na Zemljo prinesli vodo in organske spojine ter tako zasejali ustrezne razmere za življenje,« je pred dnevi za
Delo komentiral astrofizik dr. J
ure Japelj.
Puščava v Woomeri je vojaško območje in je zaprto za javnost. FOTO: Morgan Sette/AFP
Postopek pristajanja:
Japonska sonda je v šestih letih prepotovala že 5,2 milijarde kilometrov, a ji je ostalo dovolj goriva, da se lahko poda naprej. Zdaj bo odpotovala proti asteroidu 1998 KY26, tja bo prispela julija 2031. Le kakšnih 30 metrov širok kamen za pot okoli Sonca potrebuje leto in štiri mesece, okoli svoje osi se zavrti v dobrih desetih minutah. Pri Jaxi so sicer opozorili, da podaljšana odprava morda ne bo uspešna, ker lahko še pred obiskom novega vesoljskega kamna odpovedo instrumenti.
Asteroide smo do zdaj večinoma preučevali daljinsko, a nič ne more nadomestiti vrhunske laboratorijske tehnologije. Hajabusa 2 prinaša nekaj gramov, ki jih je pobrala s površja, nato je sonda aprila lani tudi streljala na asteroid in odprla okoli deset metrov širok krater in si ustvarila dostop do prvinskega materiala, ki v milijardah let od oblikovanja ni občutil sončne radiacije in drugih vplivov.
Hajabusa 2 se bo nato napotila naprej, saj ji je ostalo dovolj goriva. FOTO: JAXA / Jiji Press / AFP
Jaxa je pred desetimi leti v Woomeri že čakala vzorec, ki ga je z asteroida Itokava pobrala Hajabusa, a serija okvar je takrat preprečila večji uspeh in so tako dobili le mikroskopski prah.
Maskote za srečo. FOTO: Morgan Sette/AFP
Asteroid 162173 Rjugu so odkrili 10. maja 1999 v projektu Linear, v katerem iščejo bližnjezemeljske vesoljske kamne. Širok je okoli 900 metrov, okoli svoje osi se zavrti v sedmih urah in pol, Sonce pa obkroži v letu in štirih mesecih. Po obliki je podoben asteroidu Bennuju, s katerega je vzorec letos pobrala Nasina sonda Osiris Rex, le da je skoraj za polovico večji. Po mnenju raziskovalcev sta oba bogata z ogljikom, a Bennu ima poseben kemični podpis, zato ga uvrščajo med redke asteroide tipa B, medtem ko Rjugu spada med asteroide tipa C.
Nasina sonda Osiris Rex bo vzorec Bennuja na Zemljo prinesla leta 2023. Vesoljski agenciji sta že dogovorjeni za izmenjavo vzorcev in tako še več znanosti.
Komentarji