Znanstveniki so se razveselili, ko so v avstralski puščavi v Woomeri našli in pobrali 16-kilogramsko kapsulo, ki je v »popolnem« stanju. V njej je namreč prva večja količina asteroida, ki so jo v povratni odpravi uspeli prinesti na matični planet. Nalogo je z odliko opravila japonska sonda Hajabusa 2, ki je okoli 300 milijonov kilometrov stran od nas lani odškrnila del asteroida Rjugu.
»Hajabusa 2 je doma. Pobrali smo skrinjo zakladov,« je bil vesel vodja projekta dr.
Juiči Cuda.
Vesoljski robotski raziskovalci so resda vse bolj pametni in opremljeni z armado znanstvenih instrumentov, a ne morejo se primerjati z vrhunsko tehnologijo zemeljskih laboratorijev, v katerih bodo zdaj preučevali starodavno kamenje.
Kapsula je pristala v Woomeri v Avstraliji. FOTO: Jaxa/Reuters
Tako so pri japonski vesoljski agenciji Jaxa pred šestimi leti proti ostanku iz časa rojevanja osončja poslali sondo Hajabuso 2 in upali na najboljše. Pred tem so namreč z asteroida Itokava že skušali odvzeti večji vzorec, a Hajabusa 1 ni bila ravno uspešna in je prinesla le mikroskopski prah. Njena naslednica je skoraj vse naloge opravila brezhibno.
O Rjugu je že med opazovanjem sporočila marsikaj zanimivega, da je na njem denimo manj vode, kot so pričakovali, na vesoljski kamen je spustila robotske skakače, pobrala površinski material, nato še streljala in razkrila ter odvzela prvinski vzorec. Nato se je lani novembra napotila domov in v soboto iz naročja izpustila kapsulo, ki se je kot ognjena krogla pojavila na nebu (v atmosfero je vstopila s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo), nato odprla padala in nežno pristala.
Japonsko-avstralska ekipa je kapsulo našla v pesku, padalo pa je ovilo grmovje.
FOTO: Jaxa/Reuters
Iskalna akcija na relativno velikem vojaškem območju se je včeraj začela nekaj po 19. uri po srednjeevropskem času (ob 4.37 po avstralskem), dobrih deset minut po pristanku kapsule. Locirali so jo s pomočjo signala, ki ga je oddajala. Nad območje so poleteli s helikopterji. »Odleteli smo proti signalu, ampak takrat je bila še tema in nismo videli, kje je. Bil sem zelo, zelo živčen,« je za
BBC povedal
Satoru Nakazava, član iskalne ekipe.
Matična sonda, ki ji je po šestih letih v vesolju in 5,2 milijarde prepotovanih kilometrov ostalo dovolj goriva, je Zemlji le pomahala in odšla naprej k asteroidu 1998 KY26, do katerega bo predvidoma prispela leta 2031.
FOTO: Jaxa/Reuters
Nezemeljsko kamenje je staro več milijard let in s preučevanjem asteroidov lahko pogledamo daleč daleč v preteklost. Nastali so iz istega oblaka prahu in plina kot vsi planeti v osončju, a te so različni procesi močno preoblikovali, asteroidi pa so ostali bolj ali manj enaki in morda ravno to kamenje vsebuje namige, kako je pri nas vzniknilo življenje. Znanstveniki menijo, da bodo v kamenju našli organske spojine.
Japonskim kolegom je čestital tudi direktor Nasinega znanstvenega direktorata
Thomas Zurbuchen. »Japonska je znova pisala zgodovino, ker je postala prva država, ki ji je uspela povratna odprava na asteroid – in to ne le enkrat, ampak dvakrat.« Ameriška vesoljska agencija medtem še čaka na svoj dragoceni vzorec. Sonda Osiris-Rex je oktobra zagrabila zajeten kupček na asteroidu Bennu.
Sonda se bo prihodnje leto napotila proti planetu, kapsula z vzorci pa bo predvidoma pristala v puščavi v Utahu septembra 2023. Vesoljski agenciji sta se že dogovorili za izmenjavo vzorcev. Asteroida bi lahko bila »brata«, po nekaterih analizah naj bi izvirala iz istega matičnega telesa.
Generalni direktor japonskega inštituta za vesolje in astronavtično znanost
Hitoši Kuninaka je poudaril, kako tokrat ni bilo nikakršnih tehničnih zapletov: »Hajabuso 2 smo začeli načrtovati leta 2011. Mislim, da so se nam zdaj uresničile sanje. Pri Hajabusi 2 smo vse naredili po načrtih. In pridobili smo vzorec. Zdaj lahko načrtujemo nove vesoljske podvige.« Med drugim si Japonska želi obiskati Marsovo luno Fobos in od tam prinesti vzorce.
Komentarji