Kako povečati zastopanost žensk na vodilnih položajih v znanosti

Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. »To je dan, namenjen spodbujanju deklet, da se odločijo za kariero raziskovalk. Je tudi dan žensk, da jih spodbudimo, da svojo znanstvenoraziskovalno karierno pot nadaljujejo in se potegujejo za napredovanje, nagrade in višje nazive,« poudarja dr. Kristina Žagar Soderžnik, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan in predsednica komisije za enake možnosti na področju znanosti.

Statistika kaže, da doktorira približno enako število žensk in moških, komaj tretjina žensk pa nadaljuje kariero v znanosti. Leta 2022 je bilo v vseh sektorjih zaposlenih 17.015 raziskovalcev, od tega približno tretjina (35 odstotkov) raziskovalk, navajajo na statističnem uradu (Surs). Cilj celotne znanstvenoraziskovalne skupnosti mora biti, da to število zvišamo ter spodbudimo in podpiramo ženske, ki so se odločile za kariero v znanosti, pravi dr. Žagar Soderžnikova.

Ženske, ki so jih Nobelovi odbori spregledali

Slovenija je, kot sporočajo z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, enake možnosti spolov vključila kot temeljno načelo v svojo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo. Med ključnimi cilji je, kako povečati zastopanost žensk na vodilnih položajih v raziskavah in pri odločanju v znanosti. V Sloveniji se delež žensk na doktorski ravni povečuje, vendar njihova zastopanost v nadaljnjih fazah raziskovalne kariere upada. Ta trend je treba obrniti s krepitvijo podpore raziskovalkam, spodbujanjem mentorstva in zagotavljanjem vključujočega raziskovalnega okolja. Ključni korak v tej smeri je tudi dosledno uresničevanje načrtov za enakost spolov v raziskovalnih institucijah, poudarjajo na ministrstvu.

Naloga raziskovalk in raziskovalcev je tudi navdihovanje novih generacij, da mlade spodbujajo, da se odločajo za kariero v znanosti. »Hkrati pa ne smemo pozabiti na zelo pomemben vidik, to je ozaveščanje mladih, da spol, rasna pripadnost, starost, družbenoekonomski razred in drugi vidiki ne bi smeli biti dejavnik, ki bi vplival na akademski razvoj posameznic in posameznikov. Na tak način bomo namreč rasli kot družba in spodbujali enako zastopanost na vseh področjih znanosti,« pravi raziskovalka, ki meni, da so pri izboljševanju položaja žensk v znanosti »na dobri poti, vendar je še dovolj možnosti za izboljšave«.

Komisija za enake možnosti na področju znanosti bo letos izvedla raziskavo o delovnih pogojih in kariernih možnostih raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji. Rezultati bodo pripomogli k boljšemu razumevanju izzivov in pripravi konkretnih rešitev za izboljšanje položaja žensk v znanosti.

Delež diplomantk STEM pod povprečjem EU

Ob mednarodnem dnevu spodbujajo mlade, da se usmerijo v poklice STEM, kar je sicer angleška kratica za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Največ diplomantk študijskih programov s področij STEM je bilo leta 2022 v Franciji (30,3 na tisoč prebivalcev) in na Irskem (29,0 na tisoč prebivalcev), najmanj pa na Cipru (6,8 na tisoč prebivalcev) in v Luksemburgu (3,6 na tisoč prebivalcev). Slovenija se je po številu študentk, ki so zaključile terciarno izobraževanje s področij STEM, s 15,5 diplomantke na tisoč prebivalcev uvrstila na 18. mesto, medtem ko je povprečje EU 16,7 študentke na tisoč prebivalcev, navajajo na Sursu.

V raziskovalno-razvojni dejavnosti je bilo med letoma 2017 in 2022 zaposlenih manj raziskovalk kot raziskovalcev. Od leta 2017 do leta 2022 se je v tem obdobju njihovo število povečalo za 31 odstotkov (s 4549 na 5961), število moških pa za 16 odstotkov (z 9529 na 11.054).