
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nasa bo poslala v orbito teleskop Spherex, ki bo iskal sledi prvih trenutkov po velikem poku. Infrardeči teleskop, z ogledalom, velikim kot krožnik, bo predvidoma dve leti opazoval 450 milijonov galaksij, s čimer bodo raziskovali njihovo evolucijo, in več kot 100 milijonov zvezd v naši galaksiji.
Nekatere galaksije so tako oddaljene, da je njihova svetloba do Zemlje prispela šele po 10 milijardah let. V naši galaksiji bo teleskop iskal vodo in organske molekule – bistvene za življenje, kot ga poznamo. Hkrati pa bo teleskop, vreden okoli 450 milijonov evrov, iskal dokaze o kozmični inflaciji, to je izjemno hitrem in obsežnem napihnjenju vesolja v drobcu časa po velikem poku. Teorijo inflacije je konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja predlagal fizik Alan Guth, in čeprav se zdi neverjetna, se večina kozmologov danes ne sprašuje, ali je inflacija stekla, ampak kako. »Če je inflacija prava teorija, in mislimo, da je, kaj jo je potem povzročilo?« pravi Jamie Bock, glavni raziskovalec programa Spherex in profesor fizike na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu (Caltech). »Za primerjavo si lahko predstavljamo teorijo evolucije. Ljudje so potrebovali veliko časa, da so razumeli mehanizme, ki pojasnjujejo delovanje evolucije z genetskimi mutacijami, dolgo po tem, ko je Darwin postavil osnovno teorijo. Na podoben način inflacija uspešno opisuje naše vesolje, vendar se trudimo razumeti, kako je nastala. Naš pristop s programom Spherex je metodično zbiranje podatkov za testiranje modelov inflacije,« je dejal za spletno stran inštituta.
Vsakih šest mesecev bo Spherex pregledal celotno nebo in tako bodo podatki izrisali zemljevid neba v 102 barvnih pasovih. Razlika med barvami je razdalja med dolžino svetlobnega valovanja. Če se zvezda ali galaksija premika, se njeni svetlobni valovi raztegnejo ali stisnejo, kar spremeni barve, ki jih oddajajo. Enako je z zvočnimi valovi, zato se zdi, da se višina zvoka sirene reševalnega vozila poveča, ko se bliža, in zmanjša, ko odpelje mimo. Astronomi lahko izmerijo stopnjo raztezanja ali stiskanja svetlobe in na podlagi tega sklepajo o razdalji do objekta. Spherex bo to načelo uporabil za kartiranje položaja več sto milijonov galaksij v 3D. S tem lahko znanstveniki preučijo fiziko inflacije. To hitro širjenje je okrepilo majhne razlike v porazdelitvi snovi. Ker so te razlike še danes vidne v razporeditvi galaksij, lahko z merjenjem razporeditve galaksij znanstveniki izvedo več o tem, kako je delovala inflacija.
Z isto raketo, ki bo iz Kalifornije poletela predvidoma v soboto zgodaj zjutraj, bodo v orbito poleteli tudi štirje sateliti odprave Punch, ki bodo opazovali Sonce in njegovo bližnjo okolico. Predvsem se bodo osredotočili na Sončevo korono in tamkajšnjo mejo, ko delci prehajajo v sončev veter. Ta (v kombinaciji z izbruhi koronarne mase) vpliva na vesoljsko vreme v našem osončju.
Predvidoma v petek naj bi podjetje Spacex izvedlo osmo testno izstrelitev megarakete starship. V sedmem testnem poletu 16. januarja je nosilna raketa uspešno pristala v mehanskih vilicah na izstrelitvenem stolpu, zgornja stopnja ship pa se je dobrih osem minut po izstrelitvi zaradi puščanja pogonskega goriva razletela nad Atlantikom, čeprav so upali, da bo obletela večji del sveta in načrtovano padla v Indijski ocean. V nedeljo pa bo ameriški pristajalnik Blue Ghost podjetja Firefly Aerospace skušal pristati na površju Lune. Pristajalnik so izstrelili 15. januarja, 13. februarja je vstopil v lunarno orbito. O tem podrobneje na delo.si.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji