Japonsko plovilo, ki tudi želi pristati na Luni

Promet proti Luni je zadnje tedne kar gost. V soboto japonska vesoljska agencija (Jaxa) pošilja tja še svojo malo sondico, ki bo skušala kot prva pristati na površju Lune. Slim ali pametni pristajalnik za raziskovanje Lune (Smart Lander for Investigating Moon) je dobil prostor na raketi H2A, s katero bodo iz vesoljskega središča Tanegašima sicer izstrelili odpravo XRISM, gre za najnovejši rentgenski teleskop za opazovanje najbolj vročih območij vesolja, največjih struktur in objektov z najmočnejšo gravitacijo, ki ga je Jaxa sestavila ob pomoči ameriške in evropske vesoljske agencije.

Teleskop je opremljen s spektrometrom, imenovanim Resolve, ki je plod sodelovanja med Jaxo in Naso, sposoben bo zaznavati spektre v velikem razponu energij, od 400 do 12.000 elektronvoltov. Meril bo majhne temperaturne spremembe, ki nastanejo, ko rentgenski žarek zadene njegov detektor, ki pa mora biti za tako nalogo ohlajen na skoraj absolutno ničlo, in sicer na okoli minus 270 stopinj Celzija. Hladili ga bodo s tekočim helijem. Astronomi pričakujejo vrsto podatkov o sestavi in gibanju vročega plina v jatah galaksij in curkih snovi, ki jih v okolico poganjajo črne luknje v aktivnih galaksijah.

Medtem ko se bo XRISM parkiral v nizkozemeljsko orbito na višini 550 kilometrov, bo Slim potoval proti Luni. Poti do tja so različno dolge; če ima sonda dovolj goriva in dovolj močne motorje, jo lahko ubere karseda naravnost in je na cilju že v nekaj dneh, če pot vključuje krog ali več krogov okoli Zemlje, pa se lahko zavleče na nekaj tednov ali mesecev. Jaxa načrtuje daljšo pot, do Lune bo pristajalnik prispel po treh ali štirih mesecih od izstrelitve. Glavni cilj malega pristajalnika je demonstracija in testiranje pristajalnih sistemov, s katerimi bi opremili prihodnje odprave, med drugim tudi povratne, s katerimi želijo pridobiti vzorce z Lune. Slim je opremljen z navigacijskim sistemom, ki temelji na obdelavi v realnem času pridobljenih slik, in avtonomnim pristajalnim sistemom ter drugimi novimi tehnologijami. Plovilo se bo napajalo s solarnimi celicami na tankem filmu in litij-ionsko baterijo.

Načrt odprave predvideva utirjenje v orbito 600 x 15 km, nato bo plovilo en mesec v orbiti, ko se bo počasi spuščalo v pristajalno orbito. Kot so zapisali na spletni strani Jaxe, bo pristanek na površju pravzaprav sledil šele po štirih do šestih mesecih od izstrelitve. Pristati želijo na sto metrov natančno v material, ki ga je na površje nasulo ob trku, po katerem je nastal krater Shioli. To je manjši krater na zahodnem delu Morja nektarja (Mare Nectaris). Zanimivo je, da so za pristanek izbrali pobočje kraterja.

FOTO: Jaxa    

Pristajalnik se bo tako najprej površja dotaknil z glavnimi pristajalnimi nogami, nato pa se bo »zvrnil na trebuh« in se stabiliziral še s sprednjimi pristajalnimi nogami. Če bo pristanek uspešen, bo plovilo z multispektralno kamero preučevalo območje v okolici pristanka. Odprava vključuje še dva mini robotka: eden je namenjen preizkušanju neposredne komunikacije z Zemljo, drugi pa je za dlan velika kroglica, ki se bo pomikala po površju in posnela nekaj fotografij.

Mala kroglica, ki se bo lahko pomikala po površju. FOTO: Jaxa

Odprava Slim bo prvi poskus pristanka na Luni za japonsko vesoljsko agencijo. Japonsko plovilo je letos sicer že skušalo pristati na površju, vendar neuspešno. Pristajalnik Hakuto-R je proti Luni poslalo zasebno podjetje Ispace, s plovilom so stik izgubili v zadnjih sekundah pred pristankom 25. aprila.

Beli zajec treščil ob površje Lune

Izkazalo se je, da je strmoglavil na površje, ker je zmanjkalo goriva. Računalnik na krovu ni upošteval radarskega altimetra, za katerega je predvidel, da je okvarjen, in tako je narobe izračunal višino in lebdel pet metrov nad površjem, dokler gorivo ni pošlo.