Jama Dlvn: presegli magično globino tisoč metrov

Ekipa treh jamarjev iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL) se je te dni vrnila na površje iz Jame Dlvn nad planino Poljana. Jamo so raziskovali dva dni in med drugim odkrili točko, ki v jamarstvu velja za magično globino, in sicer tisoč metrov. Takih jam je na vsem svetu za zdaj le 117, od tega jih je v Sloveniji 13, so povedali v DZRJL.

Kot je za Delo pojasnila trojica jamarjev, ki so Dlvn raziskovali – Peter Mašič, Jure Bevc in Matevž Marinko –, je bila prva akcija v jamo že leta 2022. O »najdbi« zanimivega velikega vhoda jim je že leto prej povedal jadralni padalec, ki ga je iz zraka opazil med letenjem. Do danes so v društvu organizirali 15 raziskovalnih akcij.

»Iti dol v dolino«

»Konec leta 2022 smo prišli do globine 440 metrov, konec lanskega leta do 740 metrov, trenutno pa je jama globoka 1011 in dolga 2550 metrov. Čaka nas še kar nekaj neraziskanih rovov,« so povedali. Jama je že tudi uradno registrirana pod imenom Dlvn, kar v bohinjskem narečju pomeni »iti dol v dolino«, kar je tudi cilj društva. »Upamo, da bomo nekoč prišli skozi jamo vse do doline in jo povezali z drugimi jamami na tem območju.«

Kot so sporočili jamarji, je bilo raziskovanje pravi užitek. V zgornjem delu si sledijo brezna, nekatera globoka več kot sto metrov, z vmesnimi kratkimi ožjimi rovi. Na globini 650 metrov pa so naleteli na prve vodoravne široke rove, po katerih so se sprehajali naprej po jami. Vmes je še nekaj manjših brezen, in sicer vse do dna jame.

Ogromni prostori na dnu, močan prepih

Po besedah raziskovalcev so zanimivi zlasti ogromni prostori na dnu jame in veliko vodoravnih rovov: »Tako velikih prostorov v visokogorskih jamah še nismo videli, nekatere težko v celoti razsvetlimo z najmočnejšimi lučmi. V jami je prisoten tudi močan prepih, kar nakazuje, da je jama verjetno povezana s še katero jamo, ki ima nižji vhod.«

Na dnu jame je močan vodni tok, ki se na koncu izliva v veliko podzemno jezero, rov, po katerem priteče voda, pa še čaka na nadaljnje raziskave. Kam se izliva vsa voda, ostaja še vprašanje, pravijo v društvu. »Najverjetneje gre do izvira Bohinjske Bistrice, morda pa tudi neposredno v Bohinjsko jezero ali pa celo na drugo stran grebena v Baško grapo. »Trenutni podatki barvanja vode na območju Vogla štiri kilometre bolj zahodno kažejo, da se voda izliva pri izviru Bohinjske Bistrice.«

Za Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je Dlvn peta tisoč metrov globoka jama, ki so jo raziskali. Odkritje jim pomeni veliko, saj je bilo vanj vloženega veliko truda. »Vsako večje odkritje še dodatno motivira, da se vračamo nazaj v mrzle jame. Velika zahvala gre agrarni skupnosti Savica, ki nam omogoča uporabo stanu na planini, ta močno olajša naporne raziskovalne akcije,« so povedali.

Visokogorski kras je manj raziskan

Območja visokogorskega krasa so z vidika jamarskega raziskovanja najmanj raziskana v primerjavi z bolj nižinskim krasom, saj je dostop na goro težji, brezna so globlja, težavnost raziskovanja pa skupaj z globino narašča.

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana zadnja leta večinoma raziskuje na Kaninu, kjer jamarji iz vse Slovenije raziskujejo najgloblje jame, in na planini Poljana, kjer DZRJL intenzivno raziskuje od leta 2019. Doslej je raziskanih že 110 jam, od katerih jih je sedem globljih od 300 metrov, štiri pa več kot 500 metrov. Najdaljša jama, ki je sistem treh povezanih jam Grvn-Rajža-4P, pa meri v dolžino več kot deset kilometrov.