Izstrelili osrednji modul vesoljske postaje

Kitajska je izstrelila prvi modul svoje nove vesoljske postaje. Tianhe ali Nebeška harmonija, ki so jo z raketo dolgi pohod 5B izstrelili danes, je 22-tonski osrednji del, ki omogoča bivanje treh oseb.

Postaja bo po načrtih postala polno operativna leta 2022, do takrat pa bo država, ki si želi stalno prisotnost njihovih astronavtov v vesolju, v orbito dostavila še več modulov in sestavnih delov. Vesoljska postaja bo v končni fazi nameščena v nizkozemeljsko orbito, na višino med 400 in 450 kilometri, tam bo predvidoma 15 let. Imela bo maso 66 ton. Bo torej precej manjša od 450-tonske mednarodne vesoljske postaje, ki nad našimi glavami kroži več kot dvajset let. Uradni Peking je že sporočil, da bo postaja odprta tudi za astronavte drugih držav, a podrobnosti niso predstavili.



Kitajska zaradi političnih trenj nima vstopa na mednarodno vesoljsko postajo, zato gradi svojo. Vesoljski program, ki je v zadnjih letih zelo uspešen, je del nacionalnega ponosa in tako so se današnje izstrelitve udeležili visoki predstavniki civilne družbe in vojske. Prve korake k novi vesoljski postaji so naredili že pred desetletjem. Septembra 2011 je Kitajska v orbito poslala prototip vesoljskega laboratorija Tiangong 1 ali Nebeška palača. V orbiti je bila postaja do aprila 2018, skupno je bila naseljena 20 dni. Septembra 2016 so v orbito že poslali Tiangong 2, mesec kasneje so jo za en mesec naselili trije astronavti. V atmosfero je vstopila julija 2019 nad Južnim Tihim oceanom.



Trenutno se uri 12 kitajskih astronavtov, med temi so tudi veterani, ki so že bivali v vesolju. Prva človeška odprava – Shenzhou 12 – bo proti postaji predvidoma poletela junija, navajajo tuji mediji. Sredi maja se bo na Tianhe pripojila tovorna kapsula Tianzhou 2. Osrednji modul je po poročanju portala Spacenews dolg 16,6 metra in ima premer 4,2 metra. Nanj se bosta leta 2022 pripojila še modula Wentian in Mengtian, ki bosta namenjena različnim eksperimentom, od vesoljske tehnologije do biotehnologije in vplivov mikrogravitacije na različne materiale.

Leta 2024 pa bo azijska država predvidoma izstrelila tudi vesoljski teleskop, ki bo v enaki orbiti kot vesoljska postaja. Teleskop z neuradnim imenom Xuntian, kar v prevodu pomeni pregled neba, bo imel premer glavnega zrcala dva metra, torej bo primerljiv z legendarnim vesoljskim teleskopom Hubble, starim že 31 let, ki ima glavno zrcalo široko 2,4 metra. S teleskopom bodo v desetih letih opazovali okoli 40 odstotkov velik del neba. Pri kitajski vesoljski agenciji so pojasnili, da je prednost enake orbite v tem, da bodo teleskop, ki bo nebo opazoval v vidni in ultraviolični svetlobi, lahko ujeli in ga tudi nadgrajevali in popravljali. V času raketoplanov so v orbiti večkrat servisirali tudi Hubbla.

Kitajska se v zadnjih letih lahko pohvali z velikimi uspehi. Med najpomembnejšimi so vsekakor pristanek sonde na oddaljeni strani Lune, lansko pobiranje vzorcev na Luni in pa letošnja odprava na Mars. Februarja se je orbiter uspešno utiril, maja pa bo proti površju poslal pristajalnik in rover.