Inovativni malček za raziskovanje Lune

Satelit Lunar Flashlight, kar pomeni lunarna baterijska svetilka, je velik kot manjši kovček, v Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon JPL pa so ga razvili, da bi v večni temi na južnem polu Lune mapiral vodni led. Poceni odprava je del širšega programa Artemis, astronavti bodo namreč čez nekaj let predvidoma pristali na južnem polu in védenje, kje leži pomembna surovina, kot je vodni led, je eno ključnih. Mali satelit je demonstracijski za vrsto tehnoloških novosti, med drugim je opremljen z inovativnim laserskim reflektometrom in računalnikom Sphinx, ki ni požrešen, kar zadeva energijo, in mu sevanje ne more do živega. Satelit uporablja »zeleno« gorivo, ki bi lahko bilo dober nadomestek za precej strupeni hidrazin. Gorivo so sicer že večkrat preizkusili na plovilih v zemeljskih orbitah.

Pri pogonu Flashlighta pa se je zapletlo. Satelit redno komunicira z Naso, vendar trije od štirih pogonskih motorjev bolj pokašljujejo, kot predejo. Že tri dni po izstrelitvi so zaznali zmanjšano moč motorjev, ki se za nekaj sekund prižgejo in nato ugasnejo, da se popravljajo na poti do Lune. Inženirji domnevajo, da težava tiči v kakšni oviri v gorivnih ceveh. Tako nameravajo motorje prižgati za nekoliko dlje časa, da bi se cevi očistile, če to ne bo uspelo, pa imajo pripravljene še druge rešitve, navajajo pri Nasi. Motorje bo Flashlight potreboval v začetku februarja, da se bo aprila pravilno utiril v orbito okoli Lune. To bo tako imenovana skoraj premočrtna halo orbita, ki poteka nad poloma in je zelo eliptična, hkrati pa je energetsko učinkovita, to pomeni, da v njej plovilo porabi karseda malo goriva za popravljanje smeri.

Nad južnim polom bo satelit letel na višini 15 kilometrov, na najbolj oddaljeni točki pa bo od površja Lune oddaljen kar 70.000 kilometrov. V podobno enako imenovano orbito so utirili tudi satelit Capstone, ki preverja, ali je orbita ustrezna za veliko večjo lunarno postajo Gateway.

Malček, ki tlakuje vnovično pot človeka do Lune