Da bi ugotovila, kakšna je izpostavljenost gledalcev in nogometašev nanodelcem zaradi uporabe pirotehnike na nogometni tekmi, sva s kolegom Luko Pirkerjem obiskala tekmo prve lige med Olimpijo in Mariborom v Stožicah, na katero sta prišli obe navijaški skupini, Green Dragons in Viole. Ugotovila sva, da izpostavljenost delcem škodi predvsem nogometašem.

Z rahljanjem omejitev ob pandemiji se počasi prebuja tudi profesionalni šport. Na zelenice se vračajo nogometaši, na tribune navijači, z njimi pa pirotehnika. Ta poleg nevarnosti za neposredne poškodbe še z nečim ogroža zdravje: v ozračje sprošča drobne delce, ki jih vdihujejo tako gledalci kot nogometaši.



Med navijači izstopajo organizirane skupine, tako imenovani ultras. Ti so se najprej pojavili v Italiji, danes pa jih srečamo v vrsti evropskih držav in drugje po svetu. Navijaške skupine na poseben način popestrijo dogajanje na tekmi, saj prepevajo, izvajajo izdelane koreografije in bučno podpirajo svoje moštvo. Skupine ultras pogosto na tekme prinesejo tudi pirotehnične izdelke, kot so bakle ali dimne bombe, po možnosti v barvah svojega kluba. Podatki Nogometne zveze Slovenije kažejo, da so v sezoni 2018/19 navijači bakle prižigali na 54 tekmah, od tega na 35 tekmah prve lige.



Pirotehnika na tribunah je prepovedana. Stališče Uefe in drugih nogometnih zvez je, da varne uporabe pirotehnike na stadionih ni. Lahko se zgodi vrsta poškodb ob nenadzorovanih eksplozijah, nastanejo opekline, poleg tega se ob gorenju sproščajo strupeni plini.
 

Trdi delci in težke kovine

Problematično je dejstvo, da so pirotehnične naprave pogosto narejene v domači delavnici in zato še bolj nevarne, saj proizvajalci želijo doseči samo svetlobne in zvočne učinke, ne zanimajo pa jih strupenost uporabljenih kemikalij, njihove količine oziroma nevarnost eksplozije. Če so opekline dobro znana neželena posledica proizvodnje in uporabe pirotehnike, pa je v splošni javnosti morda manj razširjeno zavedanje o še eni nevarnosti: pri uporabi bakel in pirotehnike na stadionih se v ozračje sproščajo drobni delci, ki jih vdihujejo tako gledalci kot tekmovalci.



Onesnaženje zraka s trdimi delci povzroča vrsto zdravstvenih problemov, kot so bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, nevrološke težave, povečuje pa tudi tveganje za razvoj različnih vrst raka. Če se večji delci nalagajo v pljučih, najmanjši delci, tako imenovani nanodelci, brez težav vstopajo v krvni obtok. Delci, ki nastajajo pri uporabi pirotehnike, so še posebej škodljivi, saj vsebujejo tudi strupene težke kovine. Pirotehničnim izdelkom jih dodajajo zaradi barvnih učinkov, na primer stroncijeve soli za rdečo barvo, barijeve za zeleno, bakrove pa za modro.
 

Kljub prepovedi navijačem na tribune vedno uspe pretihotapiti eksplozivne in goreče rekvizite, brez katerih si derbijev ne morejo predstavljati. Foto Tadej Regent

Znanost na igrišču

Izpostavljenost gledalcev in nogometašev nanodelcem zaradi uporabe pirotehnike sva s kolegom Luko Pirkerjem marca 2019 merila na tekmi prve lige med Olimpijo in Mariborom v Stožicah. Tik ob igrišču, na zelenico za reklamnimi panoji, na sredini med severno in južno tribuno, sva postavila dve merilni napravi za nanodelce v zraku. Prva naprava je bila razvrščevalnik nanodelcev po velikosti na osnovi njihove električne mobilnosti, ki z mehko rentgensko svetlobo električno nabije delce v zraku, jih z električnim poljem sortira po velikosti, nato v kondenzacijski celici okrog delcev ustvari kapljice, ki jih potem prešteje s pomočjo sipanja laserske svetlobe. Na ta način smo merili število delcev v zraku z velikostjo od 13 do 570 nm.

Z drugo napravo, kaskadnim naletovalnikom, sva zbirala delce, velike od 30 nm do 10 µm, med celotno tekmo, potem pa smo jih analizirali z mikroskopskimi in spektroskopskimi metodami. Pri analizi vzorcev in interpretaciji rezultatov na inštitutu sta sodelovali dr. Bojana Višić in dr. Maja Remškar, vodja centra za mikroskopijo in detekcijo nanodelcev (CMD-NANO) na odseku za fiziko trdne snovi.



Navijaški skupini sta na tekmi bakle prižgali petkrat, najprej samo Green Dragons v manjšem obsegu, potem pa dvakrat obe skupini istočasno. Pri teh sočasnih dogodkih se je številska koncentracija delcev najprej povečala za 5,5-krat, potem pa kar za 12-krat glede na vrednosti pred tekmo. To se je zgodilo v manj kot minuti od prižiga bakel. Stadion je odprt in omogoča kroženje zraka. Ko so bakle ugasnile, je koncentracija v približno treh minutah padla na polovico, v 15 minutah pa se je vrnila na vrednosti pred prižigom. Največje število delcev je imelo velikost med 100 in 300 nm. Kemijska analiza je pokazala, da je bila večinska sestava zbranih delcev iz ogljika, ki je v pirotehniki gorivo, zaznali pa smo tudi vrsto drugih elementov, predvsem barij, stroncij, kalij, klor, žveplo, magnezij, natrij, kalcij, baker, fosfor in fluor.
 

Ogroženi predvsem nogometaši

Izpostavljenost delcem je problematična predvsem za nogometaše. Med tekmo gledalci večinoma sedijo, igralci pa pretečejo tudi 10 kilometrov ali več, in pri tem intenzivneje dihajo. Ocenili smo, da so bili igralci med tekmo zaradi pirotehnike izpostavljeni trikrat večji količini delcev, kot bi jo prejeli sicer. Poleg tega je vrsta elementov, ki smo jih zaznali, škodljivih za zdravje. Igralci nekaterih klubov so tako nanodelcem izpostavljeni tako rekoč na vsaki tekmi, gledalci pa le občasno. Glede na to, da v vrhunskem športu o rezultatu pogosto odločajo malenkosti, je pomembna ugotovitev, da navijaške skupine z uporabo pirotehnike na tekmi škodujejo vsem tekmovalcem, tudi svojemu moštvu, prav tako vsem gledalcem.

–––
Doc. dr. Anton Gradišek je raziskovalec na Institutu Jožef Stefan. Študijo Izpostavljenost nanodelcem zaradi pirotehnike na nogometni tekmi je s sodelavci objavil v mednarodni reviji Atmospheric Environment.