Zna biti, da je marsikateri mladostnik pred tedni, režeč se do ušes, staršem pokazal novico, ki je govorila o tem, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) igre priporočila kot odlično sredstvo za preprečevanje širjenja covida-19. In to samo leto dni po tem, ko je ista organizacija enako početje uvrstila med vrste zasvojenosti.

Zadnji meseci so bili slabi za ves svet. Mirno pa lahko rečemo, da so bili nekoliko manj slabi za industrijo iger. Ta veja digitalne zabave jo je v krizi povprečno odnesla celo zelo dobro. Po podatkih analitične hiše NPD Group so se prihodki, povezani z igrami, v prvem četrtletju glede na lani zvišali za približno desetino. Kar je v letu, ko se bosta zamenjali dve ključni generaciji igralnih konzol in ljudje v stare sisteme le še neradi vlagajo, precej nenavadno.


 

Izidi v pravem trenutku

V tem času je izšlo kar nekaj novih iger, najbolj znane so animal crossing: new horizons, call of duty: modern warfare II in doom eternal. Vse so se odlično odrezale v prodaji, še najmanj doom, ki so ga založniki po smešnem naključju na trg poslali skupaj s tako imenovanim crackom, torej datoteko, ki omogoča zagon piratske različice igre.



Da je to bilo nekakšno zlato poslovno obdobje, kažejo tudi borzne številke: v času, ko se je cena najuspešnejših 500 ameriških podjetij indeksa S & P povprečno znižala za 12 odstotkov, so delnice igričarskih založb še vedno rasle. Activision Blizzard letos že za 23 odstotkov, Electronic Arts za 8,9 in Take-Two Interactive Software za 7,4 odstotka.

Animal crossing: new horizons je nelinearna igra za nintendo switch, v kateri kultiviramo svoj lastni tropski otok. Ob izidu je podrla vse prodajne rekorde na Japonskem, a tudi drugod po svetu je v zadnjih mesecih vladala na vrhu prodajnih lestvic, saj so skupaj prodali že okoli 15 milijonov kopij. Samo marca pet milijonov, kar je mesečni rekord za katerokoli konzolno igro v zgodovini. Poleg tega je spomladi v trgovinah zmanjkalo tudi switchev, saj proizvodnja ni dohajala povpraševanja po svetu.
 

Stari zakladi

A ljudje niso posegali samo po novih naslovih. Na Kitajskem je bila februarja najbolje prodajana igra plague inc., po naše kuga, realno-časovna strategija, v kateri kot igralec razvijamo smrtonosni virus, s katerim želimo počistiti človeštvo na Zemlji. Psihologi razmišljajo, da je šlo za nekakšno podzavestno spopadanje Kitajcev s strahovi koronavirusne epidemije skozi igro, v studiu Ndemic Creations pa so zanimanje izkoristili in igro v sodelovanju z WHO takoj izpopolnili tako, da je v času pandemije pridobila tudi nekaj praktične izobraževalne vrednosti o preprečevanju širjenja virusov. Ah, da, plague je izšla že davnega leta 2012.

Še bolj pa so presenetili podatki za igralno platformo steam. Na vrhu najbolj igranih realno-časovnih strategij je v času krize pristala Microsoftova igra age of empires II iz leta 1999. Leta 2013 so jo sicer grafično prenovili in ji dodali nekaj novih ljudstev in taktičnih popravkov, a na 21 let starem naslovu je bilo aprila povprečno 50.000 igralcev hkrati, rekord pa se je ustavil pri 59.995. Tisti, ki so jo kdaj preizkusili, vedo, da je nakup te igre običajno veljal za zadnji žebelj v krsto morebitnega igralčevega partnerskega razmerja, saj igra močno zasvoji s simpatično kombinacijo grajenja utrdb in manevriranja z različnimi rodovi vojske na bojnem polju. Mimogrede, letos naj bi izšla štirica.

Rekordi pa so padali tudi na samem steamu. Konec marca je na njem hkrati igralo 7,2 milijona uporabnikov, s čimer so podrli dve leti star rekord, hkrati pa se je v času pandemije zelo povečalo število aktivnih uporabnikov platforme, ki je doseglo 23 milijonov. Poleg tega sta marca izpada v delovanju utrpeli Microsoftovi in Nintendovi spletni storitvi, obakrat je bil vzrok zelo povečano zanimanje za igranje. Akamai, platforma za posredovanje vsebin, ki je v ozadju delovanja številnih storitev, kot so xbox live, playstation network in steam, pa je bil prisiljen zmanjšati pasovno širino za nalaganje iger, uporabnike pa so pozivali, naj nadgradnje in druge večje prenose opravijo v urah, ko je manj gneče.

 

Slabe novice

Če so se igre izkazale za skoraj odlično zdravilo za preživljanje krize, pa bo industrija vendarle utrpela tudi nekaj negativnih posledic. Ob tem, da je odpadel letošnji E3, največji svetovni sejem digitalne zabave, bomo deležni tudi veliko preložitev. Igre so navadno sad večmesečnega skupinskega dela, ki se je med pandemijo prisilno preselilo na domove. Ubisoft, v čigar 55 studiih 17.000 zaposlenih ustvarja igre, kot sta far cry in assassin’s creed, je moral upočasniti razvoj bodečih naslovov, saj so studii v različnih državah, med katerimi v času krize ni bilo mogoče prosto prehajati.

A tudi sicer se je izkazalo, da delovni pogoji doma niso taki kot v studiih, zato nove datume izidov sporočajo tudi drugi založniki. Izid težko pričakovanega the last of us: part II, ki ga pod Sonyjevim okriljem razvijajo v naughty dog in ki bi moral priti na trg na začetku maja, je za nedoločen čas preložen. Amazon, ki je za pomlad pripravljal svoj prvi večji večigralski izdelek new world, je izid preložil na avgust. Enako se bo zgodilo z novo nadgradnjo final fantasy XIV in postapokaliptično wasteland 3. Večina založnikov med navaja produkcijske, logistične in kadrovske zagate.