Letošnje leto je prestopno, ne le v koledarskem pogledu, takšno utegne biti tudi za veliko lastnikov igralnih konzol. V času prvih snežink, tam pred novoletnimi prazniki, ko za domačo zabavo hitreje razvežemo mošnjiček, prideta namreč med nas predstavnika nove generacije dveh ključnih naprav: Sonyjevega playstationa in Microsoftovega xboxa.

Trije najpogostejši načini, s katerimi ljudje igraje zabijamo čas, so v tem času osebni računalnik, telefon in igralne konzole. Zadnje so bile pri nas dolga leta zapostavljene in podcenjene. Ugibamo, a najverjetneje je šlo za posledico našega zgodovinsko permisivnega odnosa do piratstva. Igre za PC si je še vedno precej preprosto brezplačno prenesti in skrekati, medtem ko je za najsijajnejše naslove na konzolah treba plačati celo 70 evrov in še več. Modificiranje takšnih naprav, da zavrtijo tudi kak »sposojeni« naslov, pa ni trivialno in še manj varno opravilo.


 

Še ena škatla ob televizorju?

A pravzaprav so konzole, ko jih enkrat preizkusimo, eleganten in razmeroma poceni način igranja. Proizvajalci svoje škatle prenavljajo v generacijskih ciklih, ki trajajo med pet in deset let, v tem času pa imamo zagotovilo, da bodo na njih gladko delovale vse igre, ki si jih bomo omislili. Za primerjavo: na osebnem računalniku bi za brezskrbno igranje v enakem obdobju morali zamenjati vsaj dva sistema. Kar je dražje.

V svetu so bili doslej trije ključni ponudniki take zabave. Poleg že omenjenih Sonyja in Microsofta še Nintendo, ki je svojo prilagodljivo konzolo switch predstavil pred tremi leti, zato bomo na naslednika morali še nekaj časa počakati. Poglejmo prodajo trenutne generacije: playstation 4 je doslej kupilo nekaj več kot 100 milijonov uporabnikov, medtem ko se merilnik prodanih škatel za switch ustavi nekaj nad, za xbox one pa nekaj pod 50 milijonov kosov.

Globalno za zabavo s konzolami na leto porabimo 31,7 milijarde evrov, do leta 2027 naj bi se vsota povečala na 47 milijard. To pa so že številke, ki se spogledujejo s tistimi, ki jih pridelata glasbena oziroma filmska industrija.
 

Microsoftova serija X ne bo ena sama naprava, pač pa družina z različnimi zmogljivostmi. Foto Microsoft

Xbox serija X

Kaj torej lahko pričakujemo konec leta? Microsoft je vse od napovedi precej radodaren z informacijami. Tako je že znano, da serija X ne bo ena sama naprava, pač pa družina igralnikov z različnimi zmogljivostmi. Znana je tudi podoba ohišja, ki bo nekoliko večje od dosedanjih. Novi xbox bo zgrajen okoli AMD-jevega osemjedrnega procesorja zen 2, ki teče na 3,8 gigaherca, pri prikazovanju grafike pa mu bo pomagal grafični procesor z 32 računskimi enotami. Pri zadnjem gre za skupke grafičnih jeder, ki si med sabo delijo predpomnilnik.

Delovnega pomnilnika bo 16 gigabajtov, odlikoval se bo predvsem po visoki prepustnosti. Z grafičnim procesorjem se bo pogovarjal s kar 560 gigabiti na sekundo, s procesorjem pa nekoliko počasneje, 336 Gb/s. Strojno opremo zaokrožuje terabajt SSD-diska, ki bo igre nalagal s hitrostjo 2,4 Gb/s, kar pomeni, da utegnemo na začetek igranja čakati precej manj časa kot pri prejšnji generaciji. Za tiste, ki bi kdaj pozneje potrebovali še več shranjevalnega prostora, bodo za dokup na voljo tudi namenske pomnilniške kartice.

Strojnim sledi še šopek programskih bombončkov. Novi xbox naj bi tako s tehnologijo quick resume omogočal pritajeno delovanje več iger hkrati, kar pomeni, da bomo lahko precej hitro menjali med naslovi. Nekako tako, kot operacijski sistemi na pametnih telefonih delajo z aplikacijami. Zadnje pomembno vprašanje za tiste, ki so si doslej nabrali obsežno zbirko iger, pa je združljivost za nazaj. Po zatrjevanju Microsofta bo xbox series X deloval tudi z igrami predhodnika, xboxa one. A ker je ta združljiv s svojima prednikoma, xboxom in xboxom 360, bo najverjetneje delovala tudi večina naslovov iz njunega asortimenta.
 

Pobegli posnetek novega playstationa 5 Sony še ni potrdil, da gre za dokončno obliko. Foto Sony

Playstation 5

Sony je tradicionalno bolj skrivnosten. Za zdaj sta potrjena ime naprave in vsebina drobovja, ne pa še dokončno oblikovanje ohišja, čeprav je pred časom na splet pobegnilo nekaj fotografij razvojnega modela, ki je bil zasnovan v obliki odebeljene črke V. Ta je, kot vemo, obenem rimska petica.

Sicer pa bo tudi srce PS5 osemjedrni procesor zen 2, s frekvenco vse tja do 3,5 gigaherca. Ta bo namreč variabilna, procesor bo lahko po potrebi svoje delovanje upočasnil ali pa del zmogljivosti posodil za izračunavanje grafike. Grafični procesor bo temeljil na AMD-jevi arhitekturi RDNA 2 in naj bi s svojimi 36 računskimi enotami tekel na prav tako spremenljivi frekvenci vse tja do 2,23 GHz. Sistemu bo streglo še 16 gigabajtov pomnilnika GDDR6 z enotno prepustnostjo 448 Gb/s.

Kaj pa zapisovanje podatkov? V primerjavi s konkurentom bo osnovnega prostora na SSD-disku nekoliko manj, 825 GB, a bo ta zapisoval precej, precej hitreje, s hitrostjo kar 5,5 GB/s. PS5 pa bo v nasprotju z xboxom omogočal tudi enostaven priklop zunanjih SSD-diskov prek vmesnika USB. Kot je slišati in brati, bo pri PS5 nekoliko bolj izrazito prenovljen kontroler dualsense, ki bo dobil obliko, podobno bumerangu, ob tem pa še gumb za vklop in izklop mikrofona. In, da, PS5 bo imel vgrajen predvajalnik blu-ray diskov, medtem ko pri xboxu o tem še ni bilo slišati ničesar. Tudi pri Sonyju obljubljajo združljivost iger za nazaj, a za zdaj je potrjena le za veliko večino naslovov s PS4.
 

Kaj torej izbrati?

Iz dostopnih podatkov o strojni zasnovi je očitno, da bosta obe napravi precej primerljivi. Obe bosta zmogli ločljivost 4K s 60 sličicami na sekundo, za xbox je znano tudi, da bo pri nižjih resolucijah število sličic podvojil. Grafični procesor bo pri obeh uporabljal sodobno in sistemsko zahtevno tehnologijo ray tracing, ki omogoča realistične svetlobne učinke. Gre za algoritem, ki simulira resnično gibanje svetlobe ter njeno interakcijo z objekti, na katere pada, in ki je bil doslej bolj domena industrije filmskih posebnih učinkov. Obe konzoli bosta na trg prišli skoraj sočasno, po izkušnjah si bosta blizu tudi po maloprodajni ceni; ta naj bi bila za obe škatli nekje med 400 in 600 evri.



Ob koncu verjetno pričakujete nasvet, kaj od obojega si je smiselno omisliti za virtualno zabavo. Pri odločitvi se ni pametno zanašati na gigaherce in obliko ohišja, pač pa na vsebino. Vsaka od prihajajočih konzol ima namreč svoj lastni ekosistem naslovov iger in prav to je tisto, na čemer naj sloni preudarna odločitev o nakupu.