Glavna naloga agencije je, da denar pride na prava mesta

Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) v letošnjem letu pri izvajanju znanstvenoraziskovalne dejavnosti uvaja nekatere novosti in spremembe. Letos ima agencija na voljo 329 milijonov evrov, prihodnje leto bo številka presegla 400 milijonov. Z novim zakonom so pri ARRS dosegli stabilno financiranje, uvaja se tudi razvojni steber, je v pogovoru dejal direktor agencije Mitja Lainščak.

Januarja je agencija objavila javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov, za kar je predvideno 30 milijonov evrov. Od tega bo 24,8 milijona namenjeno za temeljne, aplikativne ter podoktorske temeljne in aplikativne raziskave, s štirimi milijoni pa bodo sofinancirali osem velikih raziskovalnih projektov. Letos načrtujejo spremembe pri ocenjevanju raziskovalnih projektov z uvedbo znanstvenih urednikov. Agenciji se obeta tudi reorganizacija, na novo se bo oblikoval inovacijski svet.

Kakšna je (vaša) vizija ARRS, ko govorimo o financiranju slovenske znanosti?

Tu imamo zelo jasen zapis v zakonu, ki med drugim narekuje, kako naj se zvišujejo sredstva za znanost. Gre za zviševanje po 0,08 odstotka BDP na leto, dokler ne dosežemo ciljne vrednosti, to je en odstotek BDP. Zakon tudi definira, kako naj se ta sredstva razporedijo, točen razrez se določi s sklepom ministra.

Glavna naloga agencije je, da se proračun razporedi v celoti in da denar pride na prava mesta ter da se pri tem upoštevajo mednarodno priznani kriteriji za ocenjevanje prijav. Agencija je pri tem uspešna, saj svoj proračun vsako leto vedno razporedi praktično v celoti, morda z odstopanjem do 0,01 odstotka.

Letos se prvič začne izplačevati oziroma financirati razvojni steber, kar je tudi smiselno. V razvoj je treba vlagati. V ta steber bo šlo okoli 13 milijonov evrov, sredstva se bodo proporcionalno razdelila na raziskovalne ustanove. Večina denarja je torej razporejena zakonsko po posameznih ustanovah, te se nato odločajo, kako jih bodo notranje razporedile za mlade raziskovalce, programske skupine, nakup infrastrukture …

ARRS razpolaga tudi s sredstvi za kompetitivne razpise. Načeloma so to dva velika razpisa in še številni manjši. Največ se govori o projektnem razpisu, zanj letos namenjamo 30 milijonov evrov.

Neomejenih sredstev seveda ni, in namesto da večinoma sami sebi konkuriramo za sredstva v Sloveniji, je treba okrepiti mednarodno sodelovanje. Tu imamo več možnosti, na primer prek sheme vodilne agencije na našem razpisu. Seveda pa moramo slovenskim prijaviteljem na mednarodnih razpisih omogočati konkurenčnost, pomagati jim moramo, da so uspešni na mednarodnem trgu, če je le možno, v vlogi koordinatorja konzorcija, ker ta navigira ladjo konzorcija, ponavadi ima največ sredstev in nadzor nad intelektualno lastnino.

Omenil bi še razpise Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki so med najbolj prestižnimi. Smo nad evropskim povprečjem, ko govorimo o prejemnikih pri projektih za uveljavljene raziskovalce, precej pod povprečjem pa smo pri projektih za znanstvenike na začetku kariere. To je treba spremeniti.

Seveda pa moramo razmišljati tudi zunaj meja Evrope. Ena izmed poti je, da bi skušali aktivirati slovenske znanstvenike, ki so se uveljavili v tujini.

Kako?

Možnosti je več. Ena je shema Aleša Debeljaka, namenjena vračanju v domovino. Razpis je pripravljen za 12 projektov, lani so bile prijave tri. Gre za temeljne projekte, financirane za tri leta s 100.000 evri. A pozor, neki uveljavljen raziskovalec se ne bo vrnil za en sam projekt za omejeno obdobje, takšni ljudje iščejo stabilno okolje, ki bo omogočalo nadaljevanje dela. Ideja je, da bi pri tem pomagali iz razvojnega stebra. Natančne definicije še ni, se pa na ministrstvu, agenciji in v raziskovalni sferi strinjamo, da je shemo Aleša Debeljaka treba oplemenititi, da bodo raziskovalci videli stabilnost in prihodnost svoje kariere na domačih tleh.

Če nadaljujem glede podpore pri projektih ERC. Neizbranim, a dobro ocenjenim raziskovalcem dodelimo temeljni projekt. Če so izbrani, sta potem tu dva instrumenta. Eden je vstopni: kar nekaj časa traja, da se uredijo vsi pogoji za zagon projekta, za ta čas so prav tako potrebna sredstva, in tu agencija za leteči start namenja do 50.000 evrov. Drugi pa je izstopni instrument, pri čemer prejemnik projekta ERC dobi temeljni projekt, vendar mora vključiti partnersko ustanovo, za katero opravlja vlogo mentorja. Govorimo o 100.000 evrih za tri leta za prejemnika projekta​ ERC, dodamo pa 10.000 evrov za partnersko ustanovo, ki jo lahko prejemnik projekta ERC dodatno financira iz svojih sredstev, če se tako dogovorita. Namen je prenos znanja, katerega rezultat je ponovna prijava na mednarodni projekt. Gledati moramo onkraj slovenskih meja, denarja na tujem je dovolj, ampak treba je ustvariti konkurenčne pogoje. Tu vidimo pomembno vlogo agencije in veseli bomo, če bomo morali omenjena instrumenta pogosto dodeliti.

Dodal bi še, da mediji sicer ustrezno poročate o prejemnikih projektov​ ERC, vendar si želimo še okrepiti njihovo prepoznavnost. Tako začenjamo serijo pogovorov s prejemniki teh projektov.

Letošnja novost je financiranje v višini 5 milijonov za tri leta, kar je ogromno denarja. Na ta razpis se bodo lahko prijavili le veliki konzorciji. Za kaj gre?

Že v vsakoletnem razpisu za projekte namenimo štiri milijone za velike projekte, gre za osem projektov po 500.000 evrov na leto. Temu letos dodajamo novo shemo iz načrta za okrevanje in odpornost, po kateri bomo za triletne projekte namenili skupno 20 milijonov evrov oziroma 5 milijonov na projekt. Izbrali bomo štiri projekte, dva s področja zelenega prehoda, dva s področja digitalizacije. Tu ne gre samo za bazično znanost, ampak za višjo stopnjo tehnične pripravljenosti, konkretno za stopnje od tri do šest. Namen tega financiranja torej je, da bodo raziskovalci oziroma izvajalci skušali teoretična spoznanja prevesti v realnost in dejanski produkt. Vzpostaviti želimo aktivno komunikacijo med bazičnimi znanstveniki in industrijo. Pričakuje se, da se bodo prijavljali konzorciji, v katerih bodo tri raziskovalne organizacije in štiri podjetja. Razpis bo predvidoma objavljen ta mesec z rokom prijave konec aprila in začetkom financiranja najkasneje septembra letos.

Pričakujemo dvoštevilčno število prijav, vendar številka vseeno ne bo visoka. To je največji denar, ki ga bo agencija namenila skozi svoje postopke za posamičen projekt. Zanimanje je, poskrbeti moramo, da se to izpelje po pravilih in da sredstva prejmejo najbolj odlični. Na žalost lahko konkurirajo le javne raziskovalne organizacije, kar vsaj deloma osiromaši nabor potencialnih prijaviteljev. Agenciji in njenim organom se taka omejitev ne zdi korektna in upamo, da bomo v prihodnje k prijavi lahko povabili vse interesente, ki izpolnjujejo kriterije razpisa in odličnosti.

Na razumljiv način je treba znanost predstaviti splošni javnosti, da bo razumela, da je vsakdanje življenje, kakršno živimo, posledica znanosti, inovacij. FOTO: Voranc Vogel

Kar veliko kritik je bilo v minulih letih o recenzijskih postopkih. Zdaj boste skušali z uredniki sistem izboljšati.

Svet ni idealen. Noben recenzijski postopek ni univerzalen in idealen za vse prijavitelje. Smo pa v procesu analize postopkov po Evropi zaznali primere dobre prakse, ki jih zdaj skušamo prenesti k nam. Odločitve glede postopka ocenjevanja prijav in izbora projektov za financiranje sprejemajo organi agencije, v prvi vrsti znanstveni svet agencije. Znanstveni sveti ved so pomembni, ker predlagajo sezname recenzentov, iz katerih potem zunanji ekspertni panel izbira recenzente za oceno prijav. Ti ocenjujejo številčno in opisno in pokazalo se je, da občasno prihaja do nesorazmerja med številčno in opisno oceno. Na primer, številčna ocena je nizka, v opisu pa nobene konkretne pripombe. Zato uvajamo urednike, ki bodo med drugim preverili usklajenost številčne in opisne oceno in ugotavljati diskrepance ter jih skupaj z recenzenti urediti. Poleg tega bomo prenovili navodila za recenzente in organizirali spletni informativni dan, preden bodo projekte ocenjevali.

Dejstvo je, da nikoli ne bodo financirani vsi projekti. Je pa bistveno, da neizbrani vedo, zakaj sofinanciranja niso prejeli in kako naj popravijo prijavo, če želijo ponovno kandidirati.

Kaj pa financiranje mladih raziskovalcev?

Program mladih raziskovalcev imamo od leta 1985. Ali je v sedanji obliki še povsem optimalen, je stvar razprave. Vsekakor pa je važno, da se mladim omogoča raziskovalno delo, pridobitev doktorskega naziva in udejstvovanje na polju znanosti. Podatki Mlade akademije kažejo, da mora 50 odstotkov doktorandov po doktoratu najti službo zunaj raziskovalne sfere. Tu moramo biti zelo aktivni in inovativni. Če se je država odločila, da izobrazi doktorje znanosti, potem pa jim službe ne more zagotoviti, to ni dobro. V nekoga smo vložili sredstva, potem pa ga pravzaprav pošljemo drugam, morda celo v okolje, ki neposredno konkurira naši državi. Razmišljamo tudi v smeri sheme, podobne projektom ERC za znanstvenike na začetku kariere, ki pa bo zelo kompetitivna. V projektnem razpisu je že zdaj definirano, koliko sredstev mora iti posamezni starostni skupini, kjer sedaj poleg najmlajših dodajamo še kvoto še za srednjo generacijo.

Veliko se govori o odprti znanosti. Raziskave, ki so bile financirane iz javnega denarja, naj bi bile prosto dostopne. Agencija ima letni razpis za povrnitev teh stroškov, ki raste iz leta v leto. Za raziskovalce je pomembno, da je denar na voljo takrat, ko se članek objavi, in da za pridobitev sredstev ni potrebna prijava na razpis, ki je ponavadi časovno oddaljen od same objave. Ta proces moramo še optimizirati.

Kakšen je položaj znanosti v Sloveniji? Zdi se, da zaupanje v znanost ni na visoki ravni.

Poudarjam, da je ključna stvar za znanost komuniciranje. Kar prepogosto se dogaja, da raziskovalci ne komunicirajo niti z javnostjo niti s kolegi s svojega ali drugih področij. Javnost prepogosto raziskovalce dojema kot ljudi, ki niti sami ne razumejo, kaj delajo, in meni, da je to nepotrebno zapravljanje sredstev, da nekih bazičnih raziskav niti ne potrebujemo. Pa jih. In to zelo!

Raziskovalno delo ni enostavno, vezano je na mnoga odpovedovanja. O tem delu je laičnim sogovornikom treba govoriti na razumljiv način.

Sam sem zdravnik, vendar je moje razumevanje drugih disciplin na ravni osnovne ali srednje šole, ker se je tam moje izobraževanje bolj ali manj končalo. Jaz ne vem, kaj delata kolega fizik ali pa slovenistka. Potrebna je tudi interakcija med samimi raziskovalci, tako bi se širila obzorja in morda tudi spoznali potenciali za sinergijo ter skupno raziskovalno delo.

Na razumljiv način je treba znanost predstaviti splošni javnosti, da bo razumela, da je vsakdanje življenje, kakršno živimo, posledica znanosti, inovacij. Vsega udobja ne prepoznamo kot produkta raziskovalnih dejavnosti.

O tem bi morali govoriti v osrednjih informativnih oddajah, k predstavitvam je treba pritegniti tudi mlade. Kako se tega lotiti? V prvi vrsti mora biti to strategija države, agencija in raziskovalne organizacije se bodo seveda vključile. Poznamo pa že nekaj primerov dobre prakse, denimo revijo Svetilnik, ki jo izdaja ZRS Koper in jo distribuirajo v vrtce in osnovne šole. Pa Hišo eksperimentov. Toda vse to je treba narediti dostopno po celotni državi. Ljubljana je lepa, vendar je vse preveč stvari koncentriranih tu, znanstvena odličnost pa je seveda tudi drugod po Sloveniji.

Zelo pomembna je še ena javnost, odločevalci. Predvsem oni potrebujejo informacije, da se bodo lahko odločili na podlagi argumentov in izbirali med strokovno utemeljenimi in načeloma enakovrednimi možnostmi.

Ves čas je potrebna neka pozitivna koncentracija informacij o znanosti v družbi, ker bodo njeni končni uporabniki lažje razumeli, zakaj je pomembna.

Kaj agencija dela oziroma lahko naredi za promocijo znanosti?

V pogojih in pričakovanjih do prejemnikov sredstev imamo definirano, da komunicirajo o svojem delu. Nekateri to delajo bolje, drugi bi se lahko izboljšali. Vsekakor slabo poznamo, kaj dobimo za 30 milijonov evrov, kolikor na leto namenimo za nove raziskovalne projekte. Vsako leto se sklene okoli 200 projektov, o njih znanstveni sveti ved dobijo poročila, ki so sicer zbrana na spletni strani, vendar so večinoma neopazna. Zato želimo poleg dneva ARRS v sodelovanju s SAZU dodatno organizirati letno konferenco, na kateri bi vsem raziskovalcem, ki so prejšnje leto zaključili projekt, dali priložnost, da se predstavijo. Konferenca bi krožila po Sloveniji, s čimer bomo znanosti dodali tudi regionalizacijo in povečali doseg komunikacije.

Agencija in Izum skupaj razvijata informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, Sicris. Želimo si, da bi na tem portalu vsak raziskovalec podal več podatkov o sebi v obliki kratke biografije, navedel svoje največje dosežke in opisal njihov pomen za znanost in Slovenijo ter svoje načrte. Enako bi predstavili tudi raziskovalne organizacije. Zdaj to ni zbrano na enem mestu in nimamo celovitega pregleda nad raziskovalnim potencialom v Sloveniji.

Dejstvo je, da nikoli ne bodo financirani vsi projekti. Je pa bistveno, da neizbrani vedo, zakaj sofinanciranja niso prejeli in kako naj popravijo prijavo, če želijo ponovno kandidirati. FOTO: Voranc Vogel

Vlada načrtuje reorganizacijo ARRS, in sicer združitev s Spiritom, javno agencijo za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Nastala bo enotna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Ste sodelovali pri pripravi programa preoblikovanja?

Od začetka formiranja vlade, pa tudi že pred volitvami, je bila ta usmeritev jasno izražena, sedaj se odvijajo koraki na tej poti. Mislim, da je to načeloma v redu in da lahko prispeva k razvoju Slovenije. V svetu so različne prakse glede agencij, ki financirajo znanost in inovacije, nekatere države že imajo eno agencijo, kot je načrtovano pri nas.

O natančni strukturi agencije ne vem veliko, saj ARRS ni bil vključen v podrobnosti; največ informacij imam z razvojnega sveta, kjer je minister Papič predstavil grobe obrise. Kar je zdaj ARRS, ostane v tej obliki, skupaj z znanstvenim svetom agencije in proračunom, kot je definiran v zakonu in v letnem načrtu dela. Novela zakona dodaja inovacijski vidik, ki uvaja inovacijski svet agencije, reformira upravni odbor (dodaja dva člana), razrešuje direktorja ARRS in na novo določa pogoje za direktorja. Sredstva za inovacijski steber po ministrovih zagotovilih že obstajajo, a so razdrobljena po ministrstvih. Prelivanja sredstev med obema stebroma ne bo.

Morda še nekaj o mojem imenovanju, ki naj bi bilo politično motivirano. Sam o tem ne vem nič, nisem član nobene stranke in nikoli nisem bil dejaven v politiki. Za mesto direktorja sem kandidiral na podlagi svojih raziskovalnih ter organizacijskih izkušenj na tem področju, in ker sem prepričan, da je mogoče delovanje agencije in povezovanje z raziskovalno sfero izboljšati. Glede potrebne usposobljenosti bi dodal še, da sem univerzitetni profesor, tako kot so bili trije moji predhodniki.

Ekipi ARRS se bo pripojil del osebja agencije Spirit. Poudaril bi še, da smo trenutno najemniki prostorov v središču Ljubljane. Vlada si želi imeti lastniške stavbe in sam menim, da je za agencije takšnega tipa edina smiselna rešitev lastniška novogradnja. Najbolje tam, kjer so uporabniki, na primer v tehnološkem parku. Blizu je obvoznica, v bližini je vse več fakultet in raziskovalnih ustanov. Želimo si lasten kongresni center, ki se uporablja za potrebe agencije, lahko pa tudi trži. Interes smo pokazali, ne vem pa, kaj se bo zgodilo. Na dolgi rok je taka rešitev najcenejša.

Pravite, da bo združitev agencij dobra za celotno slovensko znanstvenoraziskovalno in inovacijsko sfero.

Proces pogovarjanja in sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in industrijo je treba nekako izpeljati. Ena od možnosti je, da se to združi pod skupno agencijo. Pravzaprav ni toliko važno, kakšno pot uberete, cilj mora biti dosežen. Verjamem, da bo to preoblikovanje agencije vodilo do premikov, kako hitro, v kakšnem obsegu, to so druge stvari. Upam, da bomo čim prej in v polnem obsegu dosegli končni produkt, to pa je sodelovanje, ki bo preboje bazične znanosti privedlo v realnost in do produkta, ki bo prek ekonomskih učinkov lahko ponovno poganjal bazično znanost.