Facebook ima več kot 2 milijardi aktivnih dnevnih uporabnikov

Danes mineva 20 let od »rojstva« facebooka, omrežja, ki je – in ki še vedno – spreminja naš način komuniciranja in odnose. 4. februarja 2004 je dodiplomski študent harvardske univerze Mark Zuckerberg predstavil TheFacebook.com, spletno stran za družabno mreženje za svoje kolege študente, piše CNN.

In dvajset let kasneje je facebook še vedno velikan med družbenimi mediji in kaže svojo vzdržljivost. Pokopal je svoje zgodnje konkurente, kot sta bila myspace in friendster, in kljuboval sicer rastočemu svetu družbenih medijev. Morda se spominjate, ko ste si ustvarili osebni profil, morda kot srednješolci na zidovih pisali neumnosti, ne da bi se zavedali, da bo to nekje na spletu za ostalo za zmeraj.

Facebook ima več kot 2 milijardi aktivnih dnevnih uporabnikov in je ostal relevanten ter ima še vedno osrednje mesto v mnogih naših kulturnih in političnih razpravah. Podobno kot pri nekdanjem twitterju oz. sedanjem X, je facebook tudi vir informacij, uporabljajo jih tako posamezniki kot podjetja, organizacije, občine za obveščanje javnosti, promocijo, delitev različnih vsebin.

FOTO: Carlos Barria/Reuters

Facebook se je, kot navaja CNN, ločil od drugih zgodnjih družabnih platform s svojo prvotno ekskluzivnostjo in poudarkom na vzpostavljanju odnosov z »všečki«, komentarji, možnostmi delitve, s štetjem prijateljev – in omogočil, da na viru novic spremljamo življenja prijateljev in znancev – mnogokrat sicer takšnih, ki jih v živo sploh nismo srečali.

»S kulturnega vidika je bil zelo jasen trend k igrifikaciji družbenih odnosov,« je za CNN pojasnil Pablo Boczkowski, profesor na oddelku za komunikacijske študije na univerzi Northwestern, ki preučuje digitalno kulturo. »Facebook je to izkoristil in s svojim uspehom to okrepil v družbi. Omogočil je primerjanje med vrstniki na način, ki v zasebnem življenju ni mogoč.«

Od Harvarda v širni svet

Ob samih začetkih je bil sicer facebook omrežje, na katerem so komunicirali študentje Harvarda. Kasneje se je spletno mesto razširilo: omogočili so prijavo tudi drugim študentom z visokih šol in univerz, kasneje tudi srednješolcem in strokovnjakom s poslovnimi e-poštnimi naslovi. Do leta 2006 se je veliko prvotnih uporabnikov postaralo glede na prvotno demografsko kategorijo, zato je facebook ustvaril širšo mrežo članstva. S tem je nekako določil demografsko sliko facebooka kot prostora za milenijce, ki spremljajo svojo družino, prijatelje – prek objav na facebooku: fotografij, glasbe ali le »mnenj« oz. komentarjev. In prav ta močna socialna povezanost je bila temelj facebooka, po kateri se je razlikoval od drugih družbenih medijev.

FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Pablo Boczkowski uspeh facebooka pripisuje tudi prilagajanju in novostim – nekaterim manj, drugim bolj uspešnim. Vsekakor je to danes platforma, ki je precej drugačna od prvotne. Aprila 2012 je podjetje kupilo instagram, leta 2021 je ime matične družbe postalo Meta.

Kljub uspehu facebooka pa se že nekaj časa govori o pasteh družbenih omrežij, kot je facebook, o zlorabah in nadzorovanju vseh uporabnikov. Prejšnji teden se je moral ustanovitelj Mark Zuckerberg opravičiti za ogrožanje varnosti otrok na platformah Mete.