Energetski projekt v Čilu ogroža teleskope

Nad puščavo Atacama visoko v Andih v Čilu je neokrnjeno temno nebo, podnebne razmere pa izredno ugodne, saj gre za eno najbolj suhih območij na svetu, zato je tam zibelka nekaterih največjih in najboljših teleskopov. Temno nebo zdaj ogroža predlagana gradnja orjaškega kompleksa za proizvodnjo zelene energije.

Načrtovani energetski projekt vključuje gradnjo sončne elektrarne in vetrnih turbin, ki bi poganjale tudi proizvodnjo amonijaka in zelenega vodika, kar je seveda dobrodošlo. Problem tiči v svetlobnem onesnaževanju: tudi z najbolj optimalno razsvetljavo kompleksa bi temno nebo napolnili z razpršeno svetlobo, kar bi močno poslabšalo vid teleskopov. Med »prizadetimi« bi bil tudi izjemno velik teleskop (ELT), ki bo imel zrcalo, široko kar 39 metrov. Gradnja ELT naj bi bila končana leta 2028.

Poglobljena tehnična analiza Evropskega južnega observatorija (ESO) je ovrednotila vpliv megaprojekta INNA na objekte observatorija Paranal v Čilu – in rezultati so skrb vzbujajoči, so nedavno sporočili. Energetski kompleks bi po njihovih izračunih svetlobno onesnaževanje nad zelo velikim teleskopom (VLT) povečal za vsaj 35 odstotkov in za več kot 50 odstotkov nad južno lokacijo observatorija Čerenkov (CTAO South), pri gradnji katerega sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan.

Observatorij Paranal, ki leži na 2635 metrih nadmorske višine in je več deset kilometrov oddaljen od najbližjega mesta Antofagasta, je zaradi edinstvenih atmosferskih razmer eden najbolj produktivnih observatorijev na svetu. Teleskop VLT, ki je sestavljen iz štirih individualnih teleskopov, vsak ima glavno zrcalo s premerom 8,2 metra, je denimo leta 2004 izdelal prvo sliko eksoplaneta, pridobil je neizpodbitne dokaze o supermasivnem objektu v središču naše galaksije in opazoval svetlobno sled po trčenju dveh nevtronskih zvezd.

Energetski projekt zelene energije je del načrtov Čila, da postane ogljično nevtralen. Peto največje gospodarstvo v Latinski Ameriki namerava do leta 2050 postopoma opustiti fosilna goriva in jih nadomestiti z obnovljivimi viri energije, ki jih je mogoče uporabiti tudi za proizvodnjo zelenega vodika. Ta velja za pomemben vir pri razogljičenju rudarjenja bakra v Čilu. Projekt INNA nadzoruje AES Andes, čilska podružnica ameriškega energetskega velikana AES Corporation, vključuje pa več energetskih in predelovalnih obratov na območju, velikem kot manjše mesto. Že prve analize, ki so jih na ESU predstavil januarja, so pokazale negativen učinek na observatorije, podrobnejša analiza pa zdaj kaže, da bi bil učinek na astronomska opazovanja »uničujoč in nepopravljiv«.

»S svetlejšim nebom močno omejimo našo sposobnost neposrednega zaznavanja Zemlji podobnih eksoplanetov, opazovanja šibkih galaksij in spremljanja asteroidov, ki bi lahko bili nevarni Zemlji,« je poudarila Itziar de Gregorio-Monsalvo, astrofizičarka pri ESU v Čilu. »Gradimo največje in najmočnejše teleskope, na najboljšem kraju na zemeljski obli za astronomijo, da bi astronomom po vsem svetu omogočili, da vidijo, česar še nihče ni videl. Svetlobno onesnaženje zaradi projektov, kot je INNA, ne ovira le raziskav, temveč preprečuje naš skupni pogled na vesolje,« je dodala. Teleskopi na tleh imajo v zadnjem obdobju poslabšan pogled na vesolje tudi zaradi megakonstelacij satelitov v nizkozemeljski orbiti, kakršna je mreža starlink.

Nebo nad observatoriji na gori Cerro Paranal v Čilu. FOTO: B. Haeussler/ESO/Reuters

Svetloba, vibracije in prah

Analiza projekta, ki jo je vodila organizacija ESO, je vključevala podatke podjetja AES Andes, ki so jih predložili v okoljsko presojo. V dokumentu piše, da bo kompleks osvetljen z več kot tisoč svetlobnimi viri. »Podatki o svetlobnem onesnaževanju predpostavljajo, da bodo kompleks opremili z najsodobnejšimi svetili, ki omogočajo kar najmanjše onesnaženje. Vendar nas skrbi, da popis svetlobnih virov ni popoln, v tem primeru so naše ocene vpliva zelo podcenjene,« je dejal direktor operacij pri ESU Andreas Kaufer. »Če bi upoštevali oblačno nebo, bi dobili še hujše svetlobno onesnaženje,« je dodal. »Medtem ko je Paranal večino leta brez oblakov, je še vedno mogoče izvesti številna astronomska opazovanja, ko so tam tanki cirusi – in v tem primeru je učinek svetlobnega onesnaženja okrepljen, saj se bližnje umetne luči močno odbijajo od oblakov.«

V analizi so preučili tudi druge vplive projekta INNA, kot so povečanje atmosferske turbulence, vibracije na občutljivo opremo teleskopov in onesnaženje občutljive optike s prahom med gradnjo. Visoko v puščavi je ozračje mirno in stabilno, zato je »mežikanje« astronomskih objektov, ki ga povzroča turbulenca v Zemljinem ozračju, zelo majhno. Zaradi turbulence zraka, ki jo bodo povzročale vetrne turbine, bi se lahko razmere poslabšale celo za 40 odstotkov. Interferometri na VLT in ELT, gre za občutljive naprave za merjenje drobnih razlik v razdaljah, pa so zelo občutljivi na tresljaje. Pri ESU so izračunali, da bi vetrne turbine okrepile mikrovibracije tal, zaradi česar bi se lahko zmanjšala natančnost teh instrumentov. Poleg tega bi seveda energetski kompleks spodbudil razvoj industrije na širšem območju.

»Te motnje resno ogrožajo sedanjo in dolgoročno sposobnost preživetja Paranala kot vodilnega v astronomiji. Edini način, da zaščitimo astronomijo za prihodnje generacije, je premestitev kompleksa INNA,« je poudarila Itziar de Gregorio-Monsalvo.

»ESO in njegove države članice podpirajo razogljičenje. Tudi v Čilu ni treba izbirati med najmočnejšimi astronomskimi observatoriji in projekti zelene energije. Oboje je država razglasila za strateške in prednostne naloge in oboje lahko dobro deluje skupaj, a le, če so objekti na zadostni razdalji,« je bil jasen generalni direktor ESA Xavier Barcons. Analizo bodo predali čilskim oblastem, ki se še odločajo o okoljski presoji projekta INNA.