Drzni evropski raziskovalec vročega planeta

Nasa je odobrila novi dve odpravi na Venero, ki bosta zagotovo predstavili nove podrobnosti o peklenski planetarni sosedi, in sicer odpravi Davinci+ in Veritas, ki ju bodo izstrelili proti koncu tega desetletja. Esa pa bo dodala še odpravo EnVision, ki bo skušala Venero predstaviti kot celoto od jedra do atmosfere. Odprav bodo izstrelili po letu 2030.



Trenutno Venero iz orbite preučuje japonski Akacuki, ki so ga izstrelili leta 2010, podatke ob mimoletih zbirata tudi BepiColombo in Parkerjeva solarna sonda. Zadnja Nasina odprava osredotočena na ta planet je bila Magellan, sonda je delovala od 1989 do 1994. Med leti 2005 in 2014 pa je najbolj vroč planet v Osončju preučeval evropski Venus Express. To je bila prva (in do zdaj tudi edina) evropska odprava na Venero. Plovilo so z sojuzom-FG/fregat izstrelili novembra 2005, do cilja je prispela 11. aprila 2006, ko se je utirila v 24-urno skoraj polarno orbito. Sedmega maja je dosegla operativno eliptično orbito 250 kilometrov do 66.000 kilometrov nad površjem. Sonda je bila po obliki skoraj enaka Mars Expressu. Glavni del je bil širok 1,7 metra, visok 1,4 metra, solarni paneli so merili osem metrov.



Evropska vesoljska agencija je načrtovala, da sonda ne bo delovala več kot 500 zemeljskih dni, a se je izkazala za zelo vzdržljivo in odpravo so podaljšali kar petkrat.

Venus Express je bil opremljen s sedmimi znanstvenimi instrumenti, namenjenimi predvsem za preučevanje atmosfere in kako ta vpliva na površje in kako na medplanetarno okolico. Še nobena oprava do takrat planeta ni opazovala tako dolgo, to pa je tudi ključno prispevalo k razumevanju dinamike debele atmosfere. Sonda je do decembra 2006 natančno izmerila temperature na južni polobli, na južnem polu je odkrila ogromen dvojni vrtinec, zaznala je tudi razelektritve, našla pa je tudi dokaze, da so bili nekoč na Veneri ogromni oceani. Iz podatkov so leta 2011 med drugim razbrali tudi obstoj ozonske plasti v zgornjih plasteh atmosfere.



Po osmih letih je začelo primanjkovati goriva in 15. maja 2014 so sklenili zbiranje predvidenih podatkov. Sledil je najbolj drzen del odprave, saj so sondo z večkratnim zaviranjem spustili nižje, da se je potapljala v atmosfero. Ti potopi so trajali okoli sto sekund. Po enem mesecu zbiranja podatkov so sondo usmerili v orbito 460 kilometrov nad površjem, kjer je bila dovolj nizko, da so jo privlačile naravne sile, da je na koncu končala in izgorela v atmosferi. Konec oprave so pri Esi oklicali 16. decembra 2014, čeprav so avtomatski signal še sprejemali. Zadnjič se je sonda oglasila 19. januarja 2015, kmalu nato jo je atmosfera dokončno uničila.

Odprava je stala 220 milijonov evrov, od tega je gradnja sonde stala 82,4 milijona evrov, 37 milijonov pa je stala izstrelitev.