Zakaj si Trump tako zelo želi Grenlandijo

Donald Trump mlajši je včeraj pristal na Grenlandiji – otoku, ki ga želi njegov oče kupiti kljub trditvam tamkajšnje vlade, da ni na prodaj. Trumpov sin je takoj po pristanku za CNN dejal, »da se želi samo malo zabavati« in »da se kot ljubitelj narave zelo veseli obiska otoka«. Na videz sicer nedolžno potovanje pa je ponovno sprožilo veliko ugibanj glede namenov novoizvoljenega predsednika ZDA.

Trump želi Mehiški zaliv preimenovati v Ameriški

Decembra je (enako kot že v prvem mandatu) Trump namreč zatrdil, da si mora ZDA prisvojiti Grenlandijo. Na vprašanja, ali bi v želji po prisvojitvi Grenlandije in Paname posegel tudi po orožju ali le ekonomskih ukrepih, je Trump pred kratkim odgovoril: »Ne morem vam zagotoviti, da to ne bi prišlo v poštev, saj ti ozemlji potrebujemo iz ekonomskih razlogov.« 

Trump želi Mehiški zaliv preimenovati v Ameriški

Prav tako naj bi po njegovih besedah Grenlandija predstavljala pomembno točko za varnost ZDA, a veliko strokovnjakov meni, da bi lahko Trumpa bolj kot karkoli drugega zanimali redki minerali, ki jih bo zaradi taljenja ledu zmeraj lažje pridobiti. 

Edinstvena geopolitična lokacija otoka 

Grenlandija je največji otok na svetu, ki ga naseljuje skorajda 60.000 ljudi. Ta nekdanja danska kolonija zaseda edinstveno geopolitično lokacijo, saj leži med ZDA in Evropo, prestolnica Nuuk pa je bližje New Yorku kot Københavnu. Da je Grenlandija pomembna za varnost ZDA predvsem iz vidika obrambe pred potencialnim napadom Rusije, potrjuje Ulrik Pram Gad, raziskovalec na Danskem institutu za mednarodne vede: »ZDA želijo zagotoviti, da Grenlandija ne pride v roke nobene izmed njenih nasprotnic, saj bi bila to odlična osnova za morebitne vojaške operacije.«

Donald Trump bo v predsedniški kabinet stopil 20. januarja. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Trump sicer ni prvi predsednik ZDA, ki je izrazil željo po nakupu Grenlandije. Enako je že leta 1867 želel narediti Andrew Johnson kmalu potem, ko je kupil Aljasko. Po poročanju CNN pa je po koncu druge svetovne vojne za največji otok na svetu 100 milijonov dolarjev ponudila tudi Trumanova vlada. 

Vsi dosedanji poskusi so sicer splavali po vodi, so pa ZDA v dogovoru, sprejetem leta 1951, na severovzhodu Grenlandije prejele zračno bazo, imenovano Pituffik. Ta leži natanko na polovici poti med New Yorkom in Moskvo ter je opremljena s protiraketnim sistemom in je najbolj severno ležeča ameriška baza.

Manj ledu in več priložnosti za Trumpa

Klaus Dodds, profesor geopolitike na Univerzi v Londonu, medtem poudarja, da bi lahko Trumpa še najbolj zanimala tamkajšnja bogata nahajališča mineralov. Grenlandija ima namreč velike zaloge nafte in plinov ter redkih zemeljskih kovin, ki so ključnega pomena pri prehodu na zeleno energijo in za proizvodnjo vojaške opreme. 

V proizvodnji redkih kovin trenutno prednjači Kitajska, ki pa je pred Trumpovim drugim predsedniški mandatom že zagrozila z omejitvijo izvoza. »Trumpov kabinet zagotovo skrbi uspešnost Kitajske in zato Grenlandija za ZDA predstavlja način, kako azijsko velesilo zadržati na svojem terenu,« komentira Dodds.

Grenlandija je za velesile vabljiva tudi zaradi naravnih bogastev. FOTO: Greg Locke/Reuters

Obenem zmeraj višje temperature in taljenje ledu Grenlandiji prinašajo marsikatero skrb, a nekateri – nemara tudi novoizvoljeni predsednik ZDA – v teh spremembah že dlje časa vidijo ekonomske priložnosti. Taljenje je med drugim odprlo nove poti in podaljšalo čas, ki ga lahko ladje preživijo na svoji poti čez državo. »Po mojem mnenju Trump meni, da se Arktika tali in da to ponuja obilo priložnosti,« še pove Dodds in opozori, da so novonastale poti zelo zahrbtne in nevarne. 

Phillip Steinberg, profesor geografije na Univerzi v Durhamu, pa poudarja, da taljenje ledu ne pomeni nujno tudi lažjega dostopa do naravnih virov: »Podnebne spremembe same po sebi ne ponujajo večjih količin naravnih virov, ampak kvečjemu povečujejo njihovo pomembnost.«

Le šopirjenje ali nekaj, kar želi zares narediti?

Tako danska kakor tudi grenlandska vlada sta že zdavnaj ovrgli idejo, da sta državi na prodaj. »Nismo na prodaj in tudi nikoli ne bomo. Ne smemo pozabiti na naš večletni trud, ki nam je prinesel svobodo,« je dejal premier Grenlandije Múte Egede. Oglasil se je tudi nekdanji premier Kuupik V. Kleist, ki pravi, da Trump bolj kot Grenlandce nagovarja Američane in da »države ter ljudi ne moreš kar tako kupiti.«

Klaus Dodds poudarja, da je Trump namero o nakupu izrekel v negotovih časih, saj je grenlandska vlada pred kratkim izrazila željo po neodvisnosti od Danske. Slednja je zdaj znatno povečala vojaški proračun, namenjen Grenlandiji, prav tako pa je danska kraljeva družina na kraljevem grbu poudarila medveda, ki simbolizira Grenlandijo. Grenlandija je novembra naredila velik korak proti osamosvojitvi in odprla novo letališče v prestolnici Nuuk ter tako jasno nakazala, da namerava spodbuditi svoj turizem in lastno gospodarstvo. Trenutno od Danske prejme približno 500 milijonov evrov na leto, kar ima vlogo pri njeni (ne)odvisnosti. 

Nekateri grenlandski politiki so že predstavili idejo posebne zveze, podobne tisti, ki jo imajo ZDA z Marshallovimi otoki, v kateri bi Grenlandija imela status neodvisne države in bi prejemala finančno podporo ZDA v zameno za dogovore, ki bi zajemali ameriške interese. Nekdanji premier Kleist pa opozarja: »Menim, da za takšno zvezo ni prisotnega dovolj interesa. Saj vemo, kako so ZDA v preteklosti ravnale z domačini…«

»Nihče ne ve, ali gre za resne želje, šopirjenje ali pa je to nekaj, kar želi zares narediti,« zaključi Pram Gad. Za zdaj tako ostaja neznano, kako močno in če sploh bo Trump stal za tem, da si želi prisvojiti Grenlandijo. Bo pa to ostala pereča tema vsaj do časa njegove zaprisege, ki bo potekala 20. januarja.