Ne ameriška Nasa ne katera druga večja vesoljska agencija v zadnjih desetletjih ni izkazovala prav veliko pozornosti planetarni sosedi, ki so ji nadeli ime po boginji za pesnike najvišjega čustva. Bolj je bil v ospredju Mars, ki je, čeprav mrzel in suh, vseeno bolj prijazen kot Venera. Ta je peklensko vroča, površje skriva z debelo strupeno atmosfero in kot taka predstavlja izjemno zahtevne pogoje za preučevanje. Nasa je zdaj končno zagrizla v izziv in v prihodnjih letih bodo proti Zemljini vroči sestri poslali dve novi sondi v skupni vrednosti do okoli ene milijarde dolarjev.

»Upamo, da bomo razkrili, kako sta se planeta razvijala in zakaj je Zemlja trenutno primerna za življenje in zakaj drugi planeti v Osončju niso,« je ob oznanitvi programa povedal novi direktor Nase Bill Nelson in dodal: »To bo res vznemirljivo.«

Planetarni znanstveniki so se novice vsekakor razveselili, saj je o Veneri znanega pravzaprav precej malo. Nazadnje je planet dvignil veliko prahu zaradi študije, v kateri so odkrili fosfin, molekulo, ki na Zemlji ne nastaja drugače kot ob prisotnosti živih bitij. Navdušenje je bilo veliko, prav tako tudi skepsa, kasnejše študije so nato ugotovile, da smo se veselili prehitro, saj so se očitno zgodile napake v meritvah in izračunih.

O sestavi atmosfere in tudi o tem, kje se je zapletlo, da je planet, ki je po karakteristikah zelo podoben našemu, postal peklenski, čeprav je morda tudi na Veneri pred milijardami let vzniknilo življenje, bosta raziskovali odpravi DAVINCI+ in VERITAS.

Odpravi sta del programa Discovery, predvidoma ju bodo izstrelili v obdobju od 2028 do 2030.

»Neverjetno, kako malo vemo o Veneri, ampak podatki obeh odprav bi lahko končno razkrili dogajanje v oblakih in na površju, kjer so morda vulkani, ter tudi pod površjem,« je povedal Tom Wagner, znanstvenik pri programu Discovery.



DAVINCI+ ali na dolgo globokoatmosferski raziskovalec za žlahtne pline, kemijo in fotografiranje bo, kot izhaja že iz imena, raziskoval predvsem atmosfero. Ugotavljal bo tudi, ali je bil na planetu nekoč ocean. Odprava vsebuje pristajalno kroglo, ki bo padla v atmosfero, in tam preučevala kemično sestavo, da bi lahko ugotovili, kako se je zgodil pobegli učinek tople grede (ta bi se v zelo slabem scenariju podnebnih sprememb lahko zgodil tudi na Zemlji). Hkrati pa bo sonda poskušala posneti prve visokoresolucijske fotografije geoloških značilnosti, imenovanih tesere, ki bi lahko bile podobne Zemljinim kontinentom. To bi lahko razkrilo, ali ima planet tektonske plošče.

Kot so pojasnili pri Nasi, je DAVINCI+ prva ameriška odprava na Venero, namenjena preučevanju atmosfere, po letu 1978. »Rezultati bodo lahko preoblikovali naše razumevanje oblikovanja skalnatih planetov v Osončju in zunaj njega,« so zapisali. Projekt bodo vodili pri Nasinem centru Goddard.

Druga odprava pa je VERITAS (Venerina odbojnost energije, radijska znanost, radarska tehnologija InSAR, topografija in spektroskopija), osredotočala se bo na geologijo. Pri kroženju okoli planeta bo z naprednimi radarskimi sistemi izrisal tridimenzionalni topografski zemljevid in pri tem poskušal ugotoviti, ali sta prisotna tektonika in vulkanizem. Z infrardečimi senzorji bo razbiral, iz katerih materialov je površje, kar bo znova lahko povedalo, ali obstajajo aktivni vulkani in ali v atmosfero prispevajo dodatne količine vodne pare. Za odpravo bodo zadolženi pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon (JPL), nemška vesoljska agencija bo priskrbela infrardeči instrument za mapiranje, italijanska in francoska agencija pa bosta sodelovali pri sestavljanju radarja.

Obema odpravama bodo dodali še demonstracijski tehnologiji. VERITAS bo poletel z atomsko uro 2 globokega vesolja, ki so jo zgradili pri JPL. Ultraprecizna ura bo v prihodnosti omogočala večjo avtonomnost vesoljskih plovil. Odpravi DAVINCI+ pa bodo dodali kompaktni spektrometer, sestavljen pri Goddardovem centru. Z njim bodo opazovali ultravijolično svetlobo in kako jo absorbira Venerina atmosfera.