Delovna mesta, kjer so ljudje in stroji usklajeni

Doc. dr. Robert Ojsteršek je raziskovalec v Laboratoriju za načrtovanje proizvodnih sistemov Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moja prva asociacija so možgani, brez njih noben znanstveni napredek ne bi bil mogoč. Seveda pa je pri raziskavah včasih potrebno tudi kaj bolj oprijemljivega. Če govorim o fizičnih orodjih, bi verjetno omenil računalnik, s katerim izvajam veliko večino eksperimentalnega dela, ob tem pa mi omogoča dostop do svetovne zakladnice znanja. Menim, da sta s stališča znanstvenika radovednost in kreativnost tisti, ki omogočata, da zares izkoristimo napredne tehnološke instrumente.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako lahko proizvodne sisteme izboljšamo tako, da hkrati zadovoljimo stroškovne, okoljske in socialne vidike upravičenosti. Pri tem v zadnjem času na prvo mesto optimizacije, ob naprednih tehnoloških procesih, postavljam delavca. Z računalniškimi simulacijami, algoritmi in eksperimenti iščem načine, kako lahko tehnologija in delovni procesi podpirajo človeka, mu olajšajo delo ter povečajo njegovo zadovoljstvo. Cilj je ustvariti (sodelovalna) delovna mesta, kjer so ljudje in stroji usklajeni, proizvodnja pa teče učinkovito in brez nepotrebnega stresa za zaposlene.

Zakaj imate radi znanost?

Ker mi omogoča razumeti svet na urejen in sistematičen način. Znanost mi omogoča ustvariti nove rešitve za obstoječe in prihajajoče izzive, kar mi daje zadovoljstvo, ob zavedanju, da še vedno obstaja prostor za izboljšave. Ta občutek, da lahko vedno razmišljam naprej in prispevam v mozaik znanosti, me žene, da ostajam kritičen in radoveden.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim prispevati k temu, da se vsak delček proizvodnje optimizira, s človeškim kapitalom kot središčem optimizacije, ta je po mojem mnenju ključen za dosego dolgoročne konkurenčnosti podjetij. Premalo se zavedamo, da ljudje ne prispevamo k napredku le z znanjem, ampak tudi z motivacijo, pripadnostjo in željo po napredku. Na ta način lahko po mojem mnenju ustvarjam globalno konkurenčnejšo proizvodnjo, v okolju, kjer so zaposleni zadovoljni, cenjeni in vključeni v procese izboljšav, s ciljem doseganja delovnih mest, ki so prijetnejša, produktivnejša in bolj trajnostna.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg raziskovanja je moja družina na prvem mestu, moja dva otroka in partnerka. Čas, ki ga preživim z njimi, mi pomaga, da se odklopim od raziskovalnih misli in se posvetim preprostemu načinu življenja. Seveda, če bi vprašali njih, bi verjetno rekli, da raziskovalec v meni nikoli povsem ne ugasne. Imam občutek, da mi skupni trenutki omogočajo prebliske o novih idejah in izzivih.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Odgovor v ednini je zelo težko definirati, po mojem mnenju so to: kritično razmišljanje, ki omogoča, da vedno postavljaš vprašanja in sprejemaš mnenja drugih; motivacija po raziskovanju, ta te žene, da iščeš nove odgovore in presegaš meje znanega; neomajna vztrajnost, kajti pri raziskovanju se pojavlja več vprašanj kot odgovorov, in nenazadnje ustvarjalnost s komponentami inovativnosti.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Razmeroma pozno, šele ko sem bil izbran za mladega raziskovalca v laboratoriju, kjer sem še danes zaposlen. Vendar ko gledam nazaj, vidim, da sta me prav srednješolska tehnična izobrazba in študij mehatronike s svojo interdisciplinarnostjo pritegnila k raziskovanju, saj mi omogoča širši pogled in reševanje zapletenih problemov na kreativen način.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mislim, da ne. Planet, na katerem živimo, mi ponuja dovolj možnosti za odklop od vsakodnevnega hitenja, kapitalističnih okvirov in tistih posplošenih idealov, ki nas pogosto nezavedno vkalupljajo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Nisem strokovnjak za energetiko in glede energetske prihodnosti nimam dovolj znanja. Upam in verjamem, da bo znanost, neodvisna od kapitala in politike, zmožna zagotoviti trajnostno energetsko prihodnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Eno od prelomnih odkritij bo po mojem mnenju uporaba metod umetne inteligence. Ta orodja imajo izjemen potencial, vendar bo ključno, kako jih bomo regulirali in uporabljali. Umetna inteligenca prinaša visoko zmogljivost in možnost dostopa do različnih rešitev, a če ne bomo pozorni na pravilen način uporabe in etično regulacijo, lahko te metode zgodovinsko pozitivno ali tudi negativno vplivajo na razvoj človeštva. Verodostojnost pridobljenih rešitev in skrb za človeštvo bosta torej igrali ključno vlogo pri tem, kako bo umetna inteligenca vplivala na naš svet.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Tesla, razmišljal je inovativno, bil je pred časom. Imel je ideje, ki še danes krojijo naš svet, še posebej s tehnološkega vidika.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predlagal bi knjigo Chrisa van Tullekena Ultrapredelani ljudje. Knjiga, ki sicer govori o izzivih nove dobe prehranjevanja, jasno prikazuje, kako transparentna in finančno neodvisna znanost prispeva h globalnim izzivom človeštva, v tem primeru s stališča prehranjevalnih navad, industrializacije in želje po kontinuirani finančni rentabilnosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Optimizacija proizvodnih sistemov z vidika pete industrijske (r)evolucije v središče postavlja na človeka osredotočeno proizvodnjo. EU bo morala opolnomočiti delovno silo, njeno znanje, kompetence in pripadajočo odgovornost. Evropsko proizvodnjo pestita finančna nekonkurenčnost in odvisnost od globalnih trgov, po mojem mnenju sta inovativnost in izvedljivost idej tisti, ki bosta ob visoko učinkovitih proizvodnih sistemih omogočili globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva.