Chang'e 5 uspešno odletela z Lune

Kitajska sonda Chang'e 5 je po poročanju tujih medijev po 48 urah od pristanka, v katerih je vrtala v površje in pobirala vzorce, uspešno zapustila Luno in je zdaj v orbiti, nato pa se bo napotila na Zemljo. Tako bo, če bo tudi nadaljevanje odprave uspešno, po več kot 40 letih prinesla na trdna tla našega planeta nove, sveže vzorce Lune. Kitajska bo šele tretja država, ki ji bo to uspelo, potem ko so vzorce na Luni nabirali ameriški astronavti in sovjetske robotske sonde. Nazadnje je sovjetska Luna 24 vzorce prinesla leta 1976.

Sondo so izstrelili 23. novembra, 1. decembra sta pristajalnik in vzletni modul uspešno pristala na površju, v orbiti pa ju je čakal povratni modul. Chang'e 5 je pristala na neraziskanem območju, imenovanem Oceanus Procellarum ali Ocean neviht. Gre za geološko gledano mlajši del površja, ki se je oblikoval zaradi vulkanizma in bi lahko veliko povedal o evoluciji našega naravnega satelita. Površje naj bi bilo na tem delu staro manj kot dve milijardi let, medtem ko naj bi bila večina kamnin na drugih del stara okoli tri milijarde let ali več.

Posnetek vzleta z Lune:


Sonda je skoraj nemudoma po pristanku začela vrtati in nabrala okoli dva kilograma regolita. Hitrost pri postopkih lahko pripišemo dejstvu, da sonda nima grelnikov, ki bi ji omogočili preživetje v ekstremno mrzli lunarni noči, zato so kitajski znanstveniki oblikovali odpravo, ki se bo sklenila v enem lunarnem dnevu – to je 14 zemeljskih dneh.



Po uspešnem tem delu misije se je vzletni modul po poročanju kitajske televizije CCTV ob 16.10 po srednjeevropskem času dvignil v orbito, okoli 185 kilometrov visoko, kjer se mora ujeti s povratnim modulom. Ta del so kitajski znanstveniki opisali kot najzahtevnejši, ko bi šlo lahko tudi največ narobe. S spojitvijo plovil v orbiti Kitajska še nima izkušenj, do zdaj so dvakrat uspešno pristali na Luni, to pa je njihova prva povratna odprava. Če bo šlo vse po načrtih, bo kapsula z vzorci pristala v Notranji Mongoliji okoli 15. decembra.

Kitajska že načrtuje nove odprave na Luno, pa tudi na Mars (na poti proti rdečemu planetu je sicer odprava Tianwen-1), do leta 2022 si v Zemljini orbiti želijo zgraditi tudi svojo vesoljsko postajo. V vesoljski program država vlaga na milijarde evrov, da bi dohiteli ZDA in Rusijo.