Kitajska sonda pristala na Luni

Sonda Chang'e-5 je uspešno pristala na Luni, je sporočila kitajska vesoljska agencija (CNSA). Sonda se je površja na nam vidni strani Lune dotaknila ob 16.13 po srednjeevropskem času. Gre za eno najzahtevnejših kitajskih odprav do zdaj, v kateri bodo poskušali pobrati dva kilograma vzorca dva metra globoko pod površjem Lune in z njim sredi decembra pristati na Zemlji. 



Sonda je pristala v bližini 1300 metrov visokega vulkana Mons Rümker na severnem območju Oceanus Procellarum (Ocean Neviht), ki je vidno tudi z Zemlje. 

Prve fotografije:



Kitajski vesoljski agenciji je čestital tudi direktor za znanost pri Nasi Thomas Zurbuchen. »To ni enostavna naloga,« je opozoril in dodal, da bo lahko celotna znanstvena skupnost imela priložnost izvedeti več o dragocenem tovoru.



Že nekaj ur po pristanku bo začela vrtati v površje, pobiranje vzorcev naj bi se končalo v roku 48 ur. Najbolj zahteven del odprave je zagotovo vzletanje okoli 500-kilogramskega vzletnega modula s pristajalnika, ki bo nato v orbiti 185 kilometrov nad površjem lovil servisni modul. Kapsula z vzorci bo v kitajski avtonomni regiji Notranja Mongolija pristala okoli 15. oziroma 16. decembra. Nazadnje smo vzorce z našega satelita dobili 22. avgusta 1976, ko je s 170 grami materiala na Zemlji pristala ruska sonda Luna 24.





Kitajska bi lahko na Zemljo prinesla precej mlajše kamnine kot so to storili astronavti v odpravah Apollo ali sovjetske robotske sonde. Območje pristanka Chang'e 5 je namreč po ugotovitvah geološko gledano mlajši del Lune. Vzorci bi lahko razkrili podrobnosti o vulkanski aktivnosti na njej. Glavnina vulkanizma se je po ugotovitvah znanstvenikov končala pred 3,5 milijarde leti, toda sodeč po opazovanjih bi bile vulkanske kamnine na nekaterih območjih lahko stare le eno ali največ dve milijardi let.

Vzorce bo prevzela kitajska akademija znanosti, nekaj jih bodo spravili še na drugo varno lokacijo, del pa jih bodo predstavili javnosti.

Za Kitajsko je to tretji uspešni pristanek na Luni. Prvič jim je to uspelo z odpravo Chang'e 3, ki je pristala 14. decembra 2013. Lani pa so Kitajci dosegli velik uspeh z odpravo Chang'e 4, ko so v začetku januarja kot prvi pristali na nam nevidni strani Lune. Lander in rover po več kot 670 (zemeljskih) dneh še zmeraj delujeta. 

​Peta odprava v kitajskem lunarnem programu bi morala vzleteti že konec leta 2017, a se je zamaknila zaradi neuspele druge izstrelitve rakete Dolgi pohod 5. Kitajska načrtuje že naslednji odpravi: Chang'e 6 je podobna povratna odprava s predvidenim pristankom ob južnem polu. Predvidoma jo bodo izstrelili leta 2023. Chang'e 7 naj bi leta 2024 prav tako pristala na južnem polju, sestavljali pa jo bodo pristajalnik, rover in majhna leteča sonda. Sistem nameravajo uporabiti še za pobiranje vzorcev z asteroida in Marsa. Dolgoročni načrti vključujejo tudi gradnjo lastne vesoljske postaje ter pristanek astronavtov in postojanko na Luni.