Kitajska sonda že pobira vzorec, uspešna izstrelitev sojuza

Izstrelitev sojuza z arabskim satelitom

Po mesecih zamud zaradi težav z raketo in pandemije koronavirusa je ruski sojuz poletel z izstrelišča v Francoski Gvajani in v orbito dostavil vojaški opazovalni satelit Falcon Eye 2 Združenih arabskih emiratov. Satelit sta zgradili evropski podjetji Airbus in Thales Alenia Space. Pri podjetju Arianespace, ki je nadzorovalo izstrelitev, so si oddahnili, potem ko so pred tedni doživeli nov neuspeh vege.

Ravno zaradi okvare vege julija 2019 je bil izgubljen prvi takšen satelit, Falcon Eye 1. Tudi zato je arabska vojska za izstrelitev identičnega plovila izbrala zanesljivo rusko raketo, kar se je izkazalo za pravilno potezo, saj je vega VV17, ki je bila prvotno mišljena za izstrelitev Falcona Eye 2, odpovedala. Arabski satelit ima desetletno življenjsko dobo in bo Emiratom omogočal neodvisno zbiranje satelitskih podatkov za vojaške in obveščevalne potrebe. Izstrelitev je bila 24. za sojuz iz Gvajane od oktobra 2011.



Sicer so iz Gvajane, Kazahstana in Rusije letos izstrelili 12 takšnih raket. Za Arianespace je bila to letošnja osma izstrelitev. Letos sta načrtovani še dve izstrelitvi sojuzov, in sicer bo 17. decembra z ruskega izstrelišča Vostočni poletel sojuz s 36 sateliti Oneweb, iz Gvajane pa naj bi 28. decembra izstrelili francoski vojaški satelit CSO2.

Rekordna sezona orkanov

Konec novembra se je uradno sklenila sezona tropskih ciklonov v Atlantiku in letošnja je bila rekordna. Kar 30 neviht je bil dovolj močnih (to je s hitrostjo vetra nad 60 kilometrov na uro), da so dobile ime, izkoristili so vseh 21 na tradicionalnem seznamu imen, nato se je poimenovanje – šele drugič v zgodovini – nadaljevalo z grškimi črkami do črke jota. Trinajst neviht se je razvilo v orkan (hitrost vetra več kot 120 kilometrov na uro), kar šest je bilo hujših, ko so vetrovi presegali 178 kilometrov na uro.



Leto je tako po številu tropskih neviht preseglo leto 2005, ko so jih našteli 28, je sporočila ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Pri upravi opozarjajo, da je to že peta sezona po vrsti z nenavadno veliko orkani. Veliko število tropskih neviht pripisujejo topli fazi atlantske oscilacije, ki se je začela leta 1995. Zaradi toplejše vode je v ozračju več vlage, kar je idealno za razvoj močnejših tropskih ciklonov.

»Kot smo pravilno napovedali, so take atmosferske in oceanske razmere povezane s toplo atlantsko oscilacijo. To vključuje nadpovprečno visoke temperature na površini morja, močnejši zahodnoafriški monsun in šibkejše vertikalne vetrove. Svoje je dodal še pojav La Niña,« je pojasnil znanstvenik Gerry Bell. V povprečni sezoni so sicer našteli 12 poimenovanih ciklonov, od tega šest orkanov, med njimi tri večje.

Kitajska sonda že nabira vzorce Lune

Kitajska Sonda Chang'e-5 je v torek uspešno pristala na Luni, je sporočila kitajska vesoljska agencija (CNSA). Površja se je dotaknila v bližini 1300 metrov visokega vulkana Mons Rümker na severnem območju Oceanus Procellarum (Ocean neviht), na nam vidni strani Lune.





Le nekaj ur po pristanku je sonda zavrtala dva metra globoko pod površje in pobrala nekaj vzorcev. Zdaj nabira še vzorce na površju, tako da bo skupaj zbrala dva kilograma regolita, ki ga bo spravila v paketek v obliki klobase, so sporočili znanstveniki. Dragoceni tovor bo znanstvenikom morda razkril nove podrobnosti o geološki evoluciji Meseca in tudi to, kako Sonce vpliva na površje. Pobiranje vzorcev naj bi skupno trajalo 48 ur, potem sledi najzahtevnejši del odprave – vzlet petstokilogramskega modula in združitev s servisnim modulom 185 kilometrov nad površjem Lune. Kapsula z vzorci bo v kitajski avtonomni regiji Notranja Mongolija pristala sredi decembra. Nazadnje smo vzorce z našega satelita dobili 22. avgusta 1976, ko je s 170 grami materiala na Zemlji pristala ruska sonda Luna 24.

Računalnik na sledi življenju

Deepmind oziroma njegov algoritem Alpha Fold 2 je poskrbel za nov preboj pri strojnem učenju – razvozlal je vzorec zvijanja proteinov, ki so odgovorni za praktično vse, kar se dogaja v človeškem telesu. A če sta bila programa istega podjetja Alpha Go in Alpha Zero, ki sta osupnila svet s supernaravnimi sposobnostmi igranja šaha in goja, nekakšna uvertura v demonstracijo sposobnosti umetne inteligence, bo imel algoritem Alpha Fold 2 veliko bolj daljnosežne posledice.

»Znanje oziroma napovedovanje strukture proteinov omogoča pripravo zdravil, cepiv, boljših katalizatorjev, materialov, razumevanje njihove funkcije in še veliko drugega. Verjemite, to bo imelo precej večji vpliv kot zmaga nad svetovnim prvakom v goju,« je ob novici tvitnil dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Beljakovine v našem telesu imajo namreč pester nabor nalog, ki je odvisen od tega, kako se zvijejo, težava pa je njihovo neobvladljivo število, saj jih poznamo že več sto milijonov. Njihovo zgradbo lahko sicer razvozlamo z mikroskopijo, a ta je zamudna, poleg tega pri marsikaterem proteinu ni natančna. Druga možnost je računalniška analiza, ki izkorišča poznavanje vzorcev zvijanja proteinov. Prav na takšnih vzorcih se je učil program Alpha Fold 2 in v nekaj letih učenja napovedal strukture proteinov z 90-odstotno natančnostjo. To bi lahko v kratkem času prineslo skokovit napredek pri razvoju zdravil in tudi pri izdelavi sintetičnih proteinov.