Breakthrough nagrade in Ig Nobelove nagrade

Bogate nagrade za boj proti covidu

Letošnje nagrade breakthrough v skupni vrednosti okoli 15 milijonov evrov​, ki jih sponzorirajo Sergey Brin, Priscilla Chan in Mark Zuckerberg, Jurij in Julia Milner ter Anne Wojcicki, so romale v roke znanstvenikov, ki so odkrili cepivo proti covidu, terapijo za nevrološke bolezni in napredno kvantno uro.

Med njimi sta biokemika Katalin Karikó in Drew Weissman, ki sta odkrila princip delovanja mRNK, na temelju katerega imamo zdaj najbolj učinkovita cepiva. Ob tem se je Katalin Karikó spomnila, kako so ji zavračali znanstvene članke, saj znanstvena skupnost v 90. letih in na začetku novega stoletja ni verjela v potencial tega principa.

Nagrado so prejeli kemiki Shankar Balasubramanian, David Klenerman in Pascal Mayer za odkritje tehnike sekvenciranja, s katero zdaj lahko hitro zaznavajo nove različice koronavirusa.

V skladu za nagrade so prepoznali tudi fizika Hidetošija Katorija in , ki sta sestavila najbolj natančno uro na tako imenovani optični mreži. Kar 15 milijard let bi moraJun Yejalo preteči, da bi ura prehitevala ali zamujala za eno sekundo (torej dlje, kot je staro naše vesolje). Zdajšnje atomske ure eno sekundo izgubijo na okoli 100 milijonov let. Nagrado so podelili še matematiku Takuru Močizukiju za holonomične D-module, ki so sorodni nekaterim diferencialnim enačbam.

Nobelove nagrade za smešno znanost

Znanstveniki se čisto resno spoprijemajo tudi z zelo nenavadnimi primeri. In za to so ustrezno nagrajeni. Letošnje Ig Nobelove nagrade so prejeli raziskovalci, ki so razkrili, kako bolje obvladati pohod ščurkov na ameriških podmornicah, ali je bolje nosoroge po zraku transportirati, tako da so obrnjeni z glavo navzdol, in kako gnusna je pravzaprav žvečilka, ki se vam prilepi na podplat. To raziskavo so opravili španski raziskovalci in ugotovili, da se v treh mesecih na žvečilnem gumiju, odvrženem na pločnik, nabere zajeten kup bakterij.

Nagradili so tudi raziskovalce, ki so prišli do ugotovitve, da brada ni le modni dodatek, ampak je morda evolucijski dodatek, ki je moškemu v pretepih zaščitil čeljustno kost. Nagrade so zaradi pandemije podelili na virtualni slovesnosti.

Znan datum izstrelitve

Nasa, Esa in Arianespace so določili, da bodo teleskop Jamesa Webba izstrelili (predvidoma) 18. decembra letos. Ker bo teleskop odpotoval v stabilno točko L2 v sistemu Sonce–Zemlja, tokrat datum ni ključen, kot je pri izstrelitvah planetarnih sond, ko lovijo določene poravnave, da je pot najbolj optimalna. Najnaprednejši teleskop je pred tedni opravil še zadnja testiranja, v prihodnjih tednih ga čaka pot iz Kalifornije na izstrelišče v Kourouju v Francoski Gvajani, od koder ga bodo izstrelili z raketo ariane 5.

»Navdušen sem nad predanostjo ekipe v tem globalnem partnerstvu, ki je omogočila ta vrhunski projekt. Skupaj smo premagali tehnične ovire in vse izzive pandemije. Hvaležen sem tudi za podporo kongresa. Zdaj imamo pripravljena teleskop in raketo, veselim se tega velikega dne in znanstvenih dognanj, ki bodo sledila,« je poudaril programski direktor teleskopa Gregory L. Robinson. Do božiča bo znano, ali se je odprl sončni ščit, do novega leta pa tudi, ali so se pravilno odprla orjaška ogledala. Gradnja teleskopa je stala okoli 8,5 milijarde evrov.

Vplivneži naj bodo jasni

Nemško sodišče je odločilo, da morajo vplivneži na družbenih omrežjih jasno označiti, ko gre za plačane objave. Tega jim ni treba storiti, če jih je neki izdelek pač tako navdušil, da to delijo s svojimi sledilci. Vplivneži lahko zaslužijo velikanske vsote, saj jih podjetja plačajo, da v objavah promovirajo njihove izdelke ali storitve. Sodišče je tako odločilo v primeru športnice, ki je bila plačana, da reklamira točno določeno znamko marmelade. Po drugi strani pa so opustili primer televizijske voditeljice, ki je, ne da bi bila za to plačana, s sledilci delila povezavo do podjetja, ki izdeluje otroške igrače.