Pred Webbom še zadnja zemeljska pot

Po 25 letih od začetka razvoja in vloženih desetih milijardah dolarjev je vesoljski teleskop Jamesa Webba pred dnevi prestal še zadnja testiranja. Zdaj ga pripravljajo na štirinajstdnevno pot iz laboratorijev podjetja Northrop Grumman v Kaliforniji skozi Panamski prekop do Francoske Gvajane na severovzhodni obali Južne Amerike, kjer ga na evropskem izstrelišču v Kourouju čaka raketa ariane 5. Nasa in Esa za zdaj še nista sporočili novega datuma izstrelitve, vendar te zagotovo ne bo 31. oktobra, kot je veljalo do nedavna, predvidevajo, da ga bodo izstrelili konec novembra ali v začetku decembra.

Teleskop je orjaški, zato bo prevoz počasen in karseda previden. Ima namreč šest ton, v zloženi konfiguraciji je visok več kot deset metrov, širok pa štiri in pol. Namestili ga bodo v 30 metrov dolg ladijski zabojnik. Priprave na plovbo bodo končane sredi septembra. Iz pristanišča Pariacabo v Kourouju ga bodo prepeljali s posebnimi tovornjaki. Ko bo enkrat tam, bodo potrebovali še slaba dva meseca, da bo vse nared za odštevanje ur in minut do izstrelitve. V tej sklepni fazi bo pri pripravah sodelovalo več kot sto strokovnjakov.



Na izstrelišču teleskop čakajo vnovični pregledi, da se mu med plovbo ni zgodila kakšna napaka, nato mu bodo natočili gorivo – hidrazin in didušikov tetraoksid. Sneli mu bodo vse zaščitne sloje, potrebne tu na Zemlji. Kot pojasnjujejo pri Esi, ki je prvenstveno odgovorna za ta del odprave, so potrebe po čistoči tokrat tako izjemne, da bodo v čisti sobi nad teleskop napeli še velikanski čisti šotor, v katerem bodo ventilatorji mešali najčistejši zrak, da bodo izbrisali najmanjši mikrob s površja teleskopa. Skrbno bodo očistili tudi vse raketne dele, ki bodo blizu vrhunske naprave, od katere si obetamo neverjetna dognanja o samem začetku vesolja in o planetih, posutih po njem. Medtem ko bodo teleskop pripravljali na potovanje v vesolje, bodo potekali še številni drugi postopki, med drugim bodo v operacijskem centru na inštitutu za vesoljske teleskope v Baltimoru vnovič preverjali komunikacijsko mrežo, prek katere bodo komunicirali s teleskopom, ko bo na poti in ko se bo »zasidral« v točki L2 poldrugi milijon kilometrov stran od Zemlje.

Vsekakor je to najbolj pričakovana izstrelitev letos, bolje rečeno v zadnjih letih, če ne celo desetletju. Teleskop s 6,5 metra velikim zrcalom v obliki satovja, prekritega z zlatom, je sestavljalo na tisoče znanstvenikov in inženirjev iz 14 držav, ki so se morali spoprijeti s celo vrsto težav, od tehničnih pa nazadnje še do pandemičnih. »Imamo vrhunsko in nadvse predano ekipo, ki nas je pripeljala v ciljno ravnino, in komaj čakamo, da bo teleskop na svoji znanstveni poti,« je poudaril direktor Webbovega programa pri Nasi Gregory L. Robinson. To je vsekakor tudi zgodba o vztrajnosti, poudarjajo pri vesoljskih agencijah.

»Zame bo izstrelitev Webba osebni življenjski dogodek. To bo zame tudi čas, ko se bom zazrl vase. Dvajset let mojega življenja se steka v ta trenutek. Za teleskop bo to šele začetek, za nas, ki smo ga gradili, pa konec, končno si bomo lahko odpočili z zavedanjem, da smo naredili vse, da bo observatorij deloval,« je poudaril vodja testiranj Mark Voyton.



Nikakor si nihče ne želi biti priča fiasku, ki so si ga privoščili pri legendarnem Hubblu, ko je zaradi narobe obrušenega zrcala poslal skrpucala namesto vrhunskih posnetkov, saj tu popravki ne bodo mogoči. Hubbla so 500 kilometrov nad nami lahko rešili in ga nato še nekajkrat popravljali, Webb bo za kaj takega preprosto predaleč. Iz zložene konfiguracije se bo na mesec dni dolgi poti do točke L2 odpiral in postavljal. Vse bodo nadzorovali s tal in po potrebi ukrepali. Po nekaj dneh od izstrelitve se bo odprl senčnik, da se bodo instrumenti ustrezno ohladili, nato se bosta kot cvet odprla sekundarno in glavno zrcalo, instrumenti se bodo prižgali, zagnali se bodo motorji za pravilno utirjenje. Po pol leta kalibracij in testiranj, torej sredi leta 2022, pa se bo začelo novo obdobje vesoljske znanosti.