Bolezni možganov so v Evropi drugi vodilni vzrok smrti

Dvaindvajseti julij je svetovni dan možganov, ki ga je letos Svetovna zveza nevrologov, v nas­protju s preteklimi leti, ko so za temo izbrali posamezne bolez­ni in motnje, posvetila zdravju možganov.

Pod sloganom Zdravje možganov bodo posebno pozornost namenili ozaveščanju javnosti o tem, da je zdravje možganov pogoj za teles­no, duševno in socialno blaginjo; preprečevanju bolezni in motenj možganov, saj lahko številne nev­rološke motnje preprečimo ali omilimo; zagovorništvu vseh aktivnosti, ki posamezniku in družbi olajšajo tvorno skrb za zdravje možganov; izobraževanju, ki je eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zdravja možganov; in dostopnosti informacij, pravočasne diagnostične obravnave, ustrezne zdravstvene oskrbe in rehabilitacije vsem ljudem z motnjami v delovanju možganov.

Sodoben način življenja prinaša tveganja za pojav alzheimerjeve bolezni

Pet strateških ciljev

S kampanjo Zdravje možganov za vse se Svetovna zveza nevrologov pridružuje prizadevanjem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je izboljšanje zdravja možganov izpostavila med prednostnimi nalogami človeštva v prihodnjem desetletju (2022–2031). V globalnem akcijskem načrtu je WHO navedla pet strateških cil­jev, ki naj bi jih človeštvo doseglo do leta 2031. Prvi cilj je, da države članice WHO postavijo preprečevanje bolezni živčevja med prioritetne naloge zdravstvenega varstva. Do leta 2031 naj bi jih 75 odstotkov sprejelo nacionalne strategije za zmanjšanje bremena bolezni možganov, vse države pa naj bi z ozaveščanjem javnosti izboljšale razumevanje posledic motenj v delovanju možganov, okrepile njihovo preprečevanje ter zmanjšale stigmo in diskriminacijo, ki pestita ljudi s temi motnjami.

22. julija je svetovni dan možganov. FOTO: Sara Mušič/zdravaglava.si

Drugi cilj je izboljšanje zgodnje prepoznave in diagnostike bolez­ni možganov ter učinkovita zdrav­stvena in podporna oskrba tovrst­nih bolnikov. WHO poziva, da 75 odstotkov držav članic do leta 2031 vključi motnje v delovanju možganov v osnovno zdravstveno zavarovanje in da jih 80 odstotkov zagotovi ustrezna zdravila in tehnične možnosti za obravnavo motenj v delovanju možganov v primarnem zdravstvenem varstvu.

Tretji cilj je, da 80 odstotkov držav članic do 2031 vzpostavi lastne nacionalne načrte za promocijo zdravja možganov in preprečevan­je motenj v njihovem delovanju. Četrti cilj terja, da 80 odstotkov držav vzpostavi sistematično zbiranje ključnih podatkov o motnjah v delovanju možganov in da se globalni izplen znanstvenega raziskovanja na tem področju do leta 2031 podvoji glede na leto 2022. Peti cilj je izboljšanje javnozdravstvene obravnave epilepsije kot modelne bolezni možganov: države naj bi izboljšale dostopnost ambulantne in bolnišnične obravnave bolnikov z epilepsijo za 50 odstotkov glede na stanje v 2021, 80 odstotkov držav pa naj bi do leta 2031 tudi sprejelo ustrezno zakonodajo za zaščito bolnikov z epilepsijo pred diskriminacijo (npr. pri zaposlovanju).

Čas je za nacionalno strategijo zdravja možganov

Evropska akademija za nevrologijo se je kot partnerska strokovna organizacija odzvala na pobudo WHO z lastno strategijo za zdravje možganov. V Evropi so bolezni možganov danes za srčno-žilnimi boleznimi drugi vodilni vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok invalidnosti. Glede na staranje prebivalstva in nevropsihiatrične posledice epidemije covida-19 je že v bližnji prihodnosti mogoče pričakovati strm porast bremena motenj v delovanju možganov, kar je zastrašujoče.

Slovenija lahko prevzame vodilno vlogo

SiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost, s svojimi aktivnostmi že 19 let uresničuje prve štiri kategorije dejavnosti v prid zdravju možganov, ki jih izpostavlja kampanja Zdravje možganov za vse. Na pobudo SiNAPSE imamo v Sloveniji od 2016 vsako sredo tretjega ted­na v marcu celo nacionalni dan možganov. Sklep slovenske vlade za razglasitev dneva možganov je bil simbolno priznanje pomena možganov za našo družbo. Po letih samozadovoljnega muzanja, da je z razglasitvijo nacionalnega dneva možganov Slovenija prva v svetovnem merilu, pa je dozorel čas, da iz simbolnega dejanja preidemo k ubesedenju strategij za sistematično in celostno skrb za zdravje mož­ganov. Sprejetje globalnega akcijskega načrta WHO 2022–2031 in evropske strategije za zdravje mož­ganov je priložnost, da Slovenija prevzame vodilno vlogo in oblikuje zgledno nacionalno strategijo krepitve in varovanja zdravja možganov za prihodnje desetletje.

Zdravje možganov FOTO: Zdravaglava.si

V SiNAPSI se temu cilju posvečamo po najboljših močeh. Naš zad­nji prispevek je program krepit­ve in varovanja zdravja Zdrav duh v zdravi glavi, ki ga zadnja tri leta sofinancira ministrstvo za zdravje. Osrednje komunikacijsko orodje programa je spletišče zdravaglava.si, kjer objavljamo povzetke znanst­venih objav o raziskovanju in skrbi za zdravje možganov. Spletišče zdravaglava.si je vzniknilo iz raziskave, ki smo jo izpeljali leta 2017 pod okriljem študentskega projekta Z možgani za možgane. Raziskavi sta sledili še objava znanstvenega poročila in izdaja ilustrirane brošure Zdravje možganov. Po vsem opravljenem delu strokovnjaki, ki smo tudi sami bolniki, skrbniki, svojci in prijatelji ljudi z motnjami v delovanju možganov, vemo, da smo daleč od ustrezne skrbi za zdravje možganov, tako na ravni posameznika kot celotne družbe. Zato pripravljamo predlog za smiselno vključitev vseživljenjske skrbi za zdravje možganov v naslednjo nacionalno resolucijo o zdravstvenem varstvu ter druge strateške dokumente in sistematično zbiramo kakovostne podatke o stanju in dinamiki na tem področ­ju v Sloveniji.

Ob svetovnem dnevu možganov vabimo vse strokovnjake, raziskovalce, društva bolnikov in skrbnikov ter druge deležnike, da po najboljših močeh in na svoj način izkoristijo 22. julij 2022 v prid boljši skrbi za zdravje možganov.

Kot smo pred leti zapisali v Manifest za možgane: »Možgani so nepogrešljivi in nenadomestljivi, njihovo delovanje je podstat uma, čustvovanja, morale, domišljije, ustvarjalnosti, védenja in vedenja posameznika in družbe.« Če jih pustimo na cedilu, se nam – vsakemu posebej in vsem skupaj – slabo piše.

–––

Prof. dr. Maja Bresjanac je patofiziologinja, vodja projektne ekipe spletišča zdravaglava.si in bivša predsednica SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost.