Astronomi so predstavili odkritje novega pritlikavega planeta, ki je od Sonca najbolj oddaljeno nebesno telo, ki so ga opazovali. Od Sonca je planet, ki so ga preprosto poimenovali »Daleč« (v angleščini Farout), kar 120-krat bolj oddaljen kot Zemlja.
Prva opazovanja kažejo, da je planet z uradno oznako 2018 VG18, roza pritlikav planet s premerom okoli 500 kilometrov.
Našla ga je ista ekipa, ki je oktobra predstavila Goblina.
»O 2018 VG18 vemo, da je ekstremno oddaljen od Sonca, kakšen je njegov približni premer in kakšne barve je. Ker je tako daleč, je njegova orbita izjemno počasna, verjetno okoli Sonca potuje več tisoč let,« je dejal
David Tholen, znanstvenik s havajske univerze, ki je planet odkril skupaj s kolegoma
Scottom Sheppardom z znanstvenega inštituta Carnegie v Washingtonu in
Chadom Trujillom z arizonske univerze. Njegova barva nakazuje, da je planetek zaledenel, premer so razbrali iz svetlosti telesa.
Od Sonca je planet torej oddaljen 120 astronomskih enot (AE – ena enota je razdalja med Zemljo in Soncem, ki znaša okoli 150 milijonov kilometrov). Drugo najbolj oddaljeno opazovano telo je pritlikavi planet Erida, ki je od Sonca oddaljen okoli 96 AE, Pluton pa 34 AE. To pomeni, da je »Daleč« tri in polkrat dlje od Sonca kot najbolj znani in priljubljeni pritlikavi planet. Za primerjavo dodamo še, da je
Voyager 2, ki je nedavno vstopil v medzvezdni prostor, oddaljen okoli 120 AE.
Razdalje med planeti. AU je angleška kratica za astronomsko enoto (AE). FOTO: Roberto Molar Candanosa/Scott S. Sheppard/Carnegie Institution for Science
A pozor, novoodkriti planet drži rekord najbolj oddaljenega
opazovanega nebesnega telesa, to pa še ne pomeni, da ne poznamo pritlikavih planetov, ki se od Sonca oddaljijo še precej več. Primer: pritlikavi planet Sedna. Ko je na svoji izjemni eliptični orbiti najbližje Soncu, je oddaljena 76 AE, se pa na poti po prepričanju znanstvenikov oddalji tudi za 900 AE. Seveda pa še na milijone malih teles živi v in daleč za Kuiperjevem pasom (pas je od Sonca oddaljen od 30 do 55 AE), za njim se namreč raztezata še razpršeni disk in Oortov oblak, ki leži od 5000 do 50.000 AE, po nekaterih ocenah celo do 100.000 AE oziroma 200.000 AE od Sonca. Kuiperjev pas sicer trenutno od blizu raziskuje sonda New Horizons, ki se bliža telesu Ultima Thule.
Tako je pritlikavi planet videti s teleskopom Subaru. FOTO: Scott S. Sheppard/David Tholen
2018 VG18 so odkrili med iskanjem domnevnega planeta Devet oziroma planeta X – velikana, ki bi razložil nekatere nenavadne orbite teles v Kuiperjevem pasu. Oktobra je tako ekipa odkrila Goblina ali 2015 TG387, ki je od Sonca oddaljen 80 AE. Takrat je ekipa opisala, da njegova orbita sovpada z vplivi, ki bi jih lahko planet X imel na druga telesa. Ravno Sheppard, Tholen in Trujillo so med glavnimi zagovorniki skrivnostnega planeta, saj so že leta 2014 ob odkritju telesa 2012 VP113 s poljudnim imenom Biden, ki je oddaljen 84 AE, predlagali njegov obstoj. 2015 TG387 in 2012 VP113 nikoli ne prideta dovolj blizu Neptunu ali Jupitru, da bi velikana imela pomembnejši vpliv na njiju. To pomeni, da je tam zunaj še nekaj drugega. Ekipa, kot so zapisali na spletni strani inštituta Carnegie, še ne pozna najbolje obrite roza planeta, zato ne more trditi, ali tudi nanj kakorkoli vpliva domnevni planet X.
»2018 VG18 je precej bolj oddaljen in precej bolj počasen od kateregakoli telesa v Osončju, zato bomo nekaj let potrebovali, da bomo več povedali o orbiti. Našli smo ga sicer v istem delu neba, kjer so tudi nekatera druga podobna telesa, zato domnevamo, da ima podobno orbito. Te pa nakazujejo na obstoj masivneža, ki je od Sonca oddaljen nekaj sto astronomskih enot,« je komentiral Sheppard. Po nekaterih ocenah je planet X oddaljen okoli 700 AE. Številni v njegov obstoj niso tako prepričani, saj menijo, da bi tako ogromen planet do zdaj že morali ugledati.
Pritlikavi planet »Daleč« so novembra opazili z osemmetrskim teleskopom Subaru na Havajih, decembra je njegov obstoj potrdil teleskop Magellan v Čilu.
»Odkritje je vsekakor mednarodni dosežek, saj smo uporabili teleskopa na Havajih in Čilu, ki ju upravlja Japonska, pa tudi konzorcij inštitutov in univerz v ZDA,« je dodal Trujillo. »Z novimi širokokotnimi kamerami na največjih teleskopih na Zemlji končno raziskujemo obrobje Osončja daleč za Plutonom.« Plutona so odkrili že leta 1930.
Komentarji