Tudi Nasa ni imuna za Trumpove reze, ukinil je pisarno glavnega znanstvenika

Nasa bo zaprla pisarno glavnega znanstvenika in še dva druga oddelka, vključno s tistim, ki je bil zadolžen za raznolikost, pravičnost in vključenost. Tako bo odpoved dobilo več kot 20 zaposlenih, med njimi je torej Katherine Calvin, glavna znanstvenica in strokovnjakinja za podnebne znanosti. Gre za ukrepe Trumpove administracije, predvsem njihovega šefa »učinkovitosti« Elona Muska, da bi zmanjšali število zaposlenih v javni upravi. 

To je jasen znanilec rezov v Nasine znanstvene odprave, več poudarka naj bi bilo v prihodnjih letih predvsem na odpravah s človeško posadko, zlasti proti Marsu. Donald Trump je v nagovoru kongresu med drugim dejal: »Človeštvo bomo popeljali v vesolje in postavili ameriško zastavo na planet Mars in celo daleč onkraj.« Da si želi na Mars, seveda že leta ponavlja tudi Musk. Muskovo raketno podjetje Spacex ima sicer po zveznih podatkih z Naso sklenjene pogodbe v vrednosti približno 15 milijard dolarjev (13,7 milijarde evrov).

Zaton ameriške znanosti

Seznam ukinjenih oddelkov je zaposlenim po elektronski pošti poslala vršilka dolžnosti administratorja Nase Janet Petro. »Na to gledamo kot na priložnost za preoblikovanje naše delovne sile, s čimer zagotavljamo, da delamo tisto, kar se od nas zahteva po zakonu, hkrati pa ameriškim državljanom zagotovimo učinkovito in uspešno agencijo,« je zapisala. Dodala je, da je Nasa aktivno sodelovala z ameriškim uradom za upravljanje kadrov pri izvajanju Trumpovega izvršnega ukaza.

Janet Petro je že v januarskem sporočilu zatrdila, da so programi za različnost, vključenost in pravičnost (DEI) razdiralni, potratni in sramotni, tako je Trumpove ukrepe, kot navaja Guardian, opisala kot »premišljen pristop, ki je v skladu s prednostnimi nalogami uprave in potrebami našega poslanstva«. Nasa se že leta, potem ko je bila sprva izrazito mačistična in belska organizacija, trudi, da bi bila rasno in spolno uravnotežena, znana so prizadevanja, da bo v prihodnjih letih na Luni v programu Artemis pristala prva ženska in prva nebela oseba (v programu Apollo so sodelovali samo beli moški astronavti). 

Strokovnjakinja za podnebje

Agencija je imela desetletja glavnega znanstvenika (gre za drugo delovno mesto kot znanstveni direktor agencije), ki je agenciji svetoval o njenih odpravah in področjih vesoljske znanosti in astronomije. Od leta 2022, ko jo je imenoval nekdanji demokratski senator in administrator Nase Bill Nelson, je to vlogo zasedala geofizičarka Katherine Calvin, ki je med drugim delovala tudi kot višja svetovalka za podnebje. Pripravljala je priporočila za znanstvene, tehnološke in infrastrukturne programe agencije, povezane s podnebjem. Je soavtorica več kot 150 publikacij. V zadnjih letih je preučevala predvsem, kako naj se kmetijstvo prilagodi naraščajočemu številu prebivalstva in s kakšnim pomanjkanjem vode se bo svet spopadel zaradi podnebnih sprememb. Jasno je, da Trumpova administracija ne mara slišati za ukrepe v boju proti podnebnim spremembam, na primer: Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) je svojim uslužbencem naročila, naj v predlogih za raziskave ne uporabljajo besednih zvez, ki se nanašajo na podnebno znanost, podnebno krizo, čisto energijo in onesnaževanje okolja.

Ta mesec je bilo odpuščenih približno tretjina uslužbencev 25-članskega Urada za vesoljsko trgovino NOAA, sicer malo znanega organa, na katerega pa se vesoljska industrija močno zanaša, navaja Reuters. Dva uradnika iz tega urada sta se po nasprotovanju zaposlenih in industrijskih skupin lahko vrnila.

Tretji ukinjeni oddelek pa je bil zadolžen za strateško upravljanje tehnologij in politik. Ustanovili so ga leta 2021, da bi združili »različne strokovnjake, ki bi vodstvu Nase zagotovili analitične, strateške in odločitvene vpoglede«. Njihova analiza Nasinih politik je bila prepoznana kot kritični pogled in uravnoteženje programov. 

Nasa bo doživela še več rezov. Kot je pred kratkim poročal portal Ars Technica, bo Trumpova administracija v naslednjem proračunskem letu zmanjšala financiranje znanstvenih programov Nase, morda celo za 50 odstotkov. Obstaja več scenarijev, kako naj bi razdelili denar agenciji, vsekakor pa je dejstvo, da bodo znanstveni oddelki potegnili kratko. »Še naprej bomo delali odlično znanost. Zagotovo bomo še naprej imeli uravnotežen znanstveni portfelj. Hvaležni bomo za vse, kar bomo dobili, in s tem bomo delali odlične stvari,« je za portal diplomatsko odgovorila znanstvena direktorica agencije Nicola Fox. Pri neprofitni organizaciji Planetary Society so se na to poročanje odzvali, da bi tako drastično krčenje sredstev pomenilo izumrtje vesoljske znanosti in raziskovanja v Združenih državah. 

Nasin znanstveni direktorat je v številnih pogledih kronski dragulj vesoljske agencije, so zapisali pri Ars Technici. Vsekakor to še kako drži, poskrbel je za izjemna odkritja, v okviru tega direktorata je nastal teleskop James Webb, ki spreminja naše razumevanje vesolja, pa številni robotski raziskovalci Lune, Marsa in drugih planetov. V letu 2024 je celotni proračun Nase znašal približno 25 milijard dolarjev (22,9 milijarde evrov), od tega je 30 odstotkov sredstev namenjenih znanosti. To znaša 7,4 milijarde dolarjev (6,8 milijarde evrov), kar se nadalje deli na 2,7 milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov) za planetarno znanost, 2,2 milijarde dolarjev (dve milijardi evrov) za znanost o Zemlji, 1,5 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov) za astrofiziko in 800 milijonov dolarjev (733 milijonov evrov) za heliofiziko.