Ali Enkelad gosti življenje?

Znanstveniki so v izbruhani meglici na Saturnovi luni Enkelad (Enceladus) odkrili kompleksne ogljikove molekule, kakršne so prej našli le na Zemlji in v nekaterih meteoritih. Verjamejo, da so se oblikovale v reakcijah med vodo in toplimi kamninami na dnu luninega oceana, ki se skriva pod plastjo ledu. 

Znova, kot pred kratkim pri odkritju ogljikovih sestavin na Marsu, ne gre za neposreden znak življenja, a prisotnost teh sestavin kaže, da bi Enkelad morda lahko bil gostoljuben do živih organizmov. 

​Odkritje, ki so ga objavili v reviji Nature, so izluščili iz kopice podatkov, ki jih je več let zbiral zdaj že uničeni Cassini. 

Znano je, da se pod ledeno ploskvijo in nad kamnitim jedrom na luni skriva globalni ocean. Skozi razpoke v ledu tako imenovani kriovulkani (imenovani tudi hladni gejzirji) v vesolje bruhajo ledene delce in meglico. Do zdaj so v tem izbruhanem pršcu zaznali le preproste organske spojine z molekularno maso pod 50 atomskimi enotami mase, tokrat pa znanstveniki poročajo o makromolekularnem organskem materialu z maso nad 200 atomskimi enotami mase.

»Enkelad nas je znova presenetil. Prej smo identificirali le preproste organske molekule, sestavljene iz nekaj ogljikovih atomov, pa že to je bilo izjemno. Zdaj smo našli organske spojine z masami nad 200 atomskimi enotami mase. To je več kot desetkrat težje od metana. S kompleksnimi organskimi spojinami, ki izvirajo iz tekočega vodnega oceana, je ta luna edino telo poleg Zemlje, za katerega lahko trdimo, da vsebuje osnovne sestavine za razvoj življenja, ki ga poznamo,« je poudaril znanstvenik Christopher Glein, eden izmed soavtorjev študije. 

In katere so te sestavine? Tekoča voda, energija (hidrotermalna energija), organske spojine (molekule z ogljikom) in skupina elementov – ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo. Zadnja na luni še niso našli, vse drugo pa je tam prisotno. 

Tako kompleksne spojine so redke zunaj Zemlje, zato odkritje še utrjuje hipoteze, da je ocean na Enkeladu primerno okolje za razvoj življenja. 

Vodja študije Frank Postberg z nemške Univerze v Heidelbergu meni, da so se odkrite spojine oblikovale v kemičnih reakcijah ob višjem pritisku in topli vodi. Organske sestavine bi lahko v ocean pritekale skozi hidrotermalne razpoke na dnu Enkelada. Podobna hidrotermalna območja je mogoče najti tudi na dnu zemeljskih oceanov, ki so za znanost izjemno zanimive, saj je morda življenje na našem planetu vzniknilo ravno tam. 

Mehurji plina lahko organske sestavine iz globin prinesejo tik pod ledeno površje, od tam pa jih hladni gejzirji pošljejo v nebo, so navedli v Nasi. 

Cassini, ki so ga na Saturn namerno strmoglavili 15. septembra 2017, je zbral še veliko podatkov, ki jih morajo obdelati, in morda bodo kmalu razvozlali še kakšno skrivnost oddaljenega sveta. Seveda znanstveniki upajo na prihodnje misije, ki bi poletele skozi izbruhano meglico, in potrdili ali ovrgli postavljene hipoteze.