Abelova nagrada letos prvič v roke matematičarki

Eno najvišjih nagrad za dosežke v matematiki – Abelovo nagrado – so letos podelili profesorici Karen Uhlenbeck z Univerze v Teksasu za njeno delo na področju parcialnih diferencialnih enačb. Je prva ženska, ki je prejela nagrado, vredno 620.000 evrov, odkar so jo leta 2003 začeli podeljevati.

Predsednik komiteja, ki pri Norveški akademiji za znanost v Oslu podeljuje nagrado, Hans Munthe-Kass je dejal, da je njeno delo »dramatično spremenilo matematično pokrajino«. Njene teorije so spremenile razumevanje o »minimalnih površinah« oziroma obnašanju membran, denimo takšnih, kakršne imajo milni mehurčki. Ti težijo k čim manjši površini oziroma površinski energiji, zato se oblikujejo v popolno kroglo.

Na norveški akademiji so še pojasnili, da je 76-letna znanstvenica razvila orodja in metode, ki jih uporabljajo v geometriji. Prav tako je vzornica in borka za enakost spolov v znanosti in matematiki, so še navedli.

Norveška vlada je nagrade, imenovane po matematiku Nielsu Henriku Abelu, ustanovila leta 2002, podeljevati so jih začeli leto pozneje. Podeljujejo jih za izjemne dosežke v matematiki – vedi, ki ni vključena med področja, za katere podeljujejo Nobelove nagrade. Abelova nagrada je ena najbolj prestižnih na tem področju. Vsaka štiri leta Mednarodna zveza za matematiko podeljuje še Fieldsove medalje za perspektivne matematike, mlajše od 40 let.