V nadaljevanju preberite:

Vsi smo za mir, a vendar se ves svet pogovarja samo še o vojnah. Toda najhuje nas morda šele čaka. To bi bila vojna med ZDA in Kitajsko. Vsaj na Kitajskem to možnost vse pogosteje omenjajo profesorji mednarodnih odnosov in politični analitiki.

Ko zemljevid sveta razgrnejo na Kitajskem, je ta drugačen kot v večini preostalega sveta. V središču je Kitajska z Azijo, na desni strani sta ameriški celini ter na levi Evropa in Afrika. A ne samo na zemljevidu, Kitajska hoče postati prva država sveta tudi v gospodarski uspešnosti.

Še leta 1978 je 90 odstotkov ljudi na Kitajskem živelo z manj kot 2,15 dolarja na dan, kar je pri Svetovni banki meja za ekstremno revščino. V letih od 1981 do 2004 se je iz ekstremne revščine do dostojnega življenja dvignilo pol milijarde ljudi. Kmalu so si na Kitajskem zastavili še en cilj – da število ljudi iz srednjega razreda povečajo s 400 milijonov na kar 800 milijonov.

Če so bile ZDA na prelomu tisočletja glavni trgovski partner skoraj vseh, ima dobrih dvajset let kasneje to vlogo Kitajska. Precej na hitro smo se znašli v svetu, kjer tako enakovrednega razmerja sil še nismo imeli. Sovjetska zveza, denimo, nikoli ni dosegala niti polovice ameriškega bruto domačega proizvoda, Kitajska pa hoče celo večjega od ameriškega. Glavno vprašanje naše prihodnosti je zato, ali bosta obe sili kljub različnim interesom znali sobivati brez vojne.

»Američani so vedno znali poskrbeti, da je bila globalna številka dve na varni razdalji, ne glede na to, ali so imeli z njo dobre ali slabe odnose. Velika Britanija, Nemčija, Sovjetska zveza, Japonska ali Evropska unija nikoli niso bile blizu ZDA. Toda Kitajska je zdaj čisto zraven,« je na predavanju razlagal Jin Canrong, profesor za mednarodne študije z univerze Renmin. »Združenim državam se še nihče ni tako približal kot zdaj Kitajska. Mislim, da je Američanom pošteno žal, da niso že prej ukrepali, kajti zdaj so prepozni. Kljub temu nas še zmeraj hočejo na vse možne načine ustaviti.«