Galerija
ZN: Mjanmarskim vojaškim vodjem bi morali soditi zaradi genocida
Mjanmar odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo zgolj za odgovor na napade upornikov iz ljudstva Rohingi.
Na tisoče pripadnikov ljudstva je to nedeljo s protesti spomnilo na prvo obletnico napadov, zaradi katerih je na tisoče ljudi pobegnilo v sosednje države. FOTO: Altaf Qadri/AP
Preiskovalci Združenih narodov so v danes objavljenem poročilu pozvali k mednarodni preiskavi in pregonu načelnika mjanmarske vojske in še petih visokih poveljnikov zaradi genocida nad pripadniki manjšinskega ljudstva Rohingov.
Misija ZN, ki je preiskovala pregone in zločine nad muslimanskimi Rohingi v pretežno budističnem Mjanmaru, je danes ocenila, da je treba omenjeno šesterico z načelnikom, generalom Min Aung Hlaingom, sodno preganjati zaradi genocida na severu pokrajine Rakine, pa tudi zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v omenjeni pokrajini ter pokrajinah Kačin in Šan.
S severa pokrajine Rakine je zaradi brutalne operacije mjanmarske vojske pred letom dni v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih. Mjanmar odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo zgolj za odgovor na napade rohinških upornikov.
A misija ZN je v danes objavljenem poročilu poudarila, da so bile taktike mjanmarske vojske surovo nesorazmerne glede na dejanske varnostne grožnje. Dodala je, da obstaja dovolj informacij za utemeljitev preiskave in pregona visokih predstavnikov mjanmarske vojske.
»Zločini v pokrajini Rakine so po naravi, teži in obsegu podobni tistim v drugih primerih,« še poudarja poročilo misije, ki jo je marca lani ustanovil Svet ZN za človekove pravice, osredotočala pa se je na dogodke od leta 2011.
Kritizirali so tudi mjanmarsko civilno vodjo Aung San Su Či, Nobelovo nagrajenko za mir, ki so ji po svetu že pred tem očitali, ker se ni postavila v bran manjšini brez državljanstva. V poročilu piše, da ni uporabila svojega položaja na čelu vlade, niti svoje moralne avtoritete za zajezitev ali preprečitev dogodkov.
Pri tem so pri misiji ZN priznali, da imajo Aung San Su Či in drugi v civilnih oblasteh v Mjanmaru le malo vpliva na vojaške operacije, a hkrati so poudarili, da so ti »s svojimi dejanji in neukrepanjem prispevali k zagrešitvi krvavih zločinov«.
Preiskovalci so VS ZN pozvali, naj razmere v Mjanmaru predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču ali za ta primer ustanovi ad hoc sodišče. Prav tako so predlagali embargo na prodajo orožja in ciljne sankcije proti tistim posameznikom, ki so verjetno najbolj odgovorni.
Misija ZN, ki je preiskovala pregone in zločine nad muslimanskimi Rohingi v pretežno budističnem Mjanmaru, je danes ocenila, da je treba omenjeno šesterico z načelnikom, generalom Min Aung Hlaingom, sodno preganjati zaradi genocida na severu pokrajine Rakine, pa tudi zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v omenjeni pokrajini ter pokrajinah Kačin in Šan.
S severa pokrajine Rakine je zaradi brutalne operacije mjanmarske vojske pred letom dni v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih. Mjanmar odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo zgolj za odgovor na napade rohinških upornikov.
A misija ZN je v danes objavljenem poročilu poudarila, da so bile taktike mjanmarske vojske surovo nesorazmerne glede na dejanske varnostne grožnje. Dodala je, da obstaja dovolj informacij za utemeljitev preiskave in pregona visokih predstavnikov mjanmarske vojske.
»Zločini v pokrajini Rakine so po naravi, teži in obsegu podobni tistim v drugih primerih,« še poudarja poročilo misije, ki jo je marca lani ustanovil Svet ZN za človekove pravice, osredotočala pa se je na dogodke od leta 2011.
V napadih je umrlo najmnja 6700 ljudi, med njimi številni otroci. FOTO: Altaf Qadri/AP
Kritizirali so tudi mjanmarsko civilno vodjo Aung San Su Či, Nobelovo nagrajenko za mir, ki so ji po svetu že pred tem očitali, ker se ni postavila v bran manjšini brez državljanstva. V poročilu piše, da ni uporabila svojega položaja na čelu vlade, niti svoje moralne avtoritete za zajezitev ali preprečitev dogodkov.
Pri tem so pri misiji ZN priznali, da imajo Aung San Su Či in drugi v civilnih oblasteh v Mjanmaru le malo vpliva na vojaške operacije, a hkrati so poudarili, da so ti »s svojimi dejanji in neukrepanjem prispevali k zagrešitvi krvavih zločinov«.
Preiskovalci so VS ZN pozvali, naj razmere v Mjanmaru predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču ali za ta primer ustanovi ad hoc sodišče. Prav tako so predlagali embargo na prodajo orožja in ciljne sankcije proti tistim posameznikom, ki so verjetno najbolj odgovorni.
Genocid je najresnejša obtožba, ki jo lahko izrečejo proti vladi, preiskovalci ZN ga zato redko predlagajo. A v tem poročilu je dovolj dokazov za sprožitev uradne preiskave in tožbe, a Mjanmar postaviti pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC), kakor to predlagajo v poročilu, bo težko, navaja BBC. Mjanmar ni podpisnik rimskega statuta, na podlagi katerega je nastalo sodišče. Privedbo pred ICC bi tako moralo podpreti pet stalnih članic varnostnega sveta, a je za Kitajsko malo verjetno, da bi dvignila roko, še piše BBC. Tako preiskovalci predlagajo ustanovitev ad hoc sodišča oziroma neodvisnega telesa ZN, podobno kot pri Siriji, ki bi vodilo preiskavo, da bi dokazali vojne zločine in genocid. Mjanmarska vlada se je do zdaj otepala vsakršne preiskave nečednosti svoje vojske, a te se bodo težko ubranili.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji