Grobi posegi v najobčutljivejše in hkrati najbolj neraziskane ekosisteme bi se lahko začeli že v dveh letih.

Galerija
Junijski protesti proti rudarjenju na morskem dnu v Cornwallu ob srečanju skupine G7. FOTO: Ben Stansall/AFP
V nadaljevanju preberite:
Nekaj pozornosti mednarodne javnosti je za marsikoga abstraktna, dejansko pa okoljsko, podnebno in tudi geopolitično zelo pomembna zgodba globokomorskega rudarjenja dobila junija med srečanjem skupine G7 v angleškem Cornwallu, kjer je več sto deskarjev zahtevalo prepoved rudarjenja, in aprila, ko je plovilo okoljevarstvene organizacije Greenpeace sredi Pacifika prestreglo ladjo rudarskega podjetja DeepGreen. Slednje – in pri tem še zdaleč ni edino – poskuša rudarjenje na dnu globokih oceanov »prodati« kot eno ključnih front v boju s podnebnimi spremembami in prehodu v ogljično nevtralne čase.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji