V nadaljevanju preberite:

»Če si, denimo, študent na visoki šoli in se pripravljaš na življenje v svetu umetne inteligence, potem se moraš vprašati: kateri predmeti mi lahko dajo znanje, ki ga ne bodo prevzeli stroji, in iz mene naredijo še bolj izrazito človeško bitje?« Tako piše David Brooks, kolumnist New York Timesa, ki dijakom in študentom svetuje, naj izberejo tiste tečaje, v katerih bo največji dosežek biti – človek.

Treba se je učiti, pravi, kako negovati izvirno neomadeževano nadarjenost za kreativno ravnanje in mišljenje, treba se je spuščati v pustolovščine neobičajnih pogledov na svet, treba je razvijati empatijo in sposobnost razumevanja stvari s perspektive drugih ljudi, treba je trenirati lastno zavest o posebni situaciji, v kateri se nekaj dogaja. V vsem tem bo naša človečnost – pa čeprav je veliko počasnejša od strojev z umetno inteligenco – še dolgo zmagovalka.

O vseh teh stvareh sem premišljevala pred začetkom šolskega leta, ki je – vsaj zame – običajno čas za razmišljanje o tem, kakšne šole potrebujemo in katere nam niso več potrebne, pa tudi o tem, kako mlade generacije najbolje pripraviti za svet, v katerem živijo. Konkretno: na življenje z umetno inteligenco na vsakem koraku.