
Neomejen dostop | že od 14,99€
Širitev območja, v katerem ne bi smelo biti nadzora na notranjih mejah, ima grenek priokus, saj odprti schengen vse bolj postaja le spomin. Več držav, kot sta Nemčija in Avstrija, že več let vztraja pri nadzoru na notranjih mejah. Dunaj ga je na meji Slovenije vpeljal po izbruhu begunske krize jeseni 2015 in se mu noče odpovedati.
Povedno je, da so države začele spodkopavati schengen z vpeljavo kontrol, ko so leta 2015 iz Turčije prek Grčije po balkanski poti prihajale množice beguncev, predvsem Sircev, ki so bežali pred Asadovimi in Putinovimi napadi. S padcem Asadovega režima je v državah EU vse več pričakovanj, da se bodo Sirci vrnili domov, najprej prostovoljno.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji